Živimo v svetu, kjer vlade iščejo načine kako se spopasti s podnebnimi spremembami. Znanstveno mnenje o tem, kaj je treba storiti za ustavitev segrevanja našega planeta, je zelo jasno – treba je ustaviti kurjenje fosilnih goriv. Tudi precej konzervativna Mednarodna agencija za energijo (IEA) se strinja, da moramo pustiti več kot dve tretjini dokazanih rezerv nafte v tleh, da bi se izognili katastrofalnim podnebnim spremembam. Logično bi bilo, da začnemo z najbolj umazano in drago nafto, olepševalno poimenovano "nekonvencionalno nafto". Vendar pa logika ni vedno vodilo politične odločitve – pogosteje so moč, vpliv in količina denarja, s katero lahko nekdo naolji lobistično mašinerijo.
Direktiva o kakovosti goriv (FQD), zakonodaja EU oblikovana za zmanjšanje ogljičnega odtisa pogonskih goriv, je najnovejša žrtev moči pridobitniških interesov nad znanostjo in skupnim dobrim. Zakonodaja, ki bi na trg lahko na tehnološko nevtralen način prinesla čistejša goriva. Oblikovalci politik bi morali zagotoviti zgolj to, da bi bil ogljični odtis različnih goriv usklajen z najboljšimi razpoložljivimi dokazi, nato pa bi trg sam odločil, v katera goriva je vredno investirati in katera je treba pustiti v tleh. FQD je prva žrtev pogajanj o sporazumih o prosti trgovini s Kanado (CETA) in ZDA (TTIP). Ta pogajanja so tem državam in njihovi naftni industriji dala dodaten prostor za vplivanje na izid FQD. Komisija je popustila zaradi grdih iger v ozadju in ne zato, ker bi bilo prvotni predlog preveč težko ali predrago izvesti. To jasno kaže, da je potreben veliko večji nadzor nad vplivom trgovinskih pogajanj na demokratične pravice držav.
Kako se premakniti naprej? Zdaj je na novi Komisiji, da odloči, ali bodo oživili FQD po letu 2020 ali ne. V vsakem primeru obstaja nekaj ukrepov, ki jih lahko in morajo sprejeti. To so: elektrifikacija prometa, strožji standardi učinkovitosti za vsa vozila in dokončanje reforme politike biogoriv, vključno s postopno odpravo biodizla z visokimi ILUC vrednostmi. Na področju nafte pa je jasno, da bi bilo treba omejiti povpraševanje – največji evropski odjemalec naftnih družb je promet – in da bi morala nekonvencionalna nafta, ki je najbolj onesnažujoča, ostati v tleh.
Poročanje trgovskih imen v FQD je prvi korak v to smer, vendar ga je treba okrepiti in narediti obvezujočega na način, da postanejo naftne družbe odgovorne za tisto, kar dajo na trg. Z zavezo vsaj 40% zmanjšanja emisij toplogrednih plinov (TGP) do leta 2030, bo moral promet radikalno zmanjšati svoje emisije TGP, zato v tej enačbi ni prostora za vse bolj umazana fosilna goriva.
Napisala: Nuša Urbančič, T&E
Več tukaj.
