Spoštovani g. predsednik vlade!

Ob predstavitvi predloga Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih z obdobje 2007-2023 Partnerstvu za razvoj se žal ne moremo pridružiti navdušenju voditeljev strank, ki so članice partnerstva. Ne glede na konkreten značaj dokumenta nam namreč Resolucija odpira več vprašanj, kot nam daje odgovorov. Vprašanja lahko strnemo v štiri točke:

– FANTOMSKA RESOLUCIJA
Na organigramu priprave strateških in programskih dokumentov v Republiki Sloveniji Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih ni nikjer zaslediti: Strategija razvoja Slovenije (junij 2005) predvideva, da bo izvajanje razvojne funkcije države podrobneje razdelano v Državnem razvojnem programu (DRP). Tam je DRP "predviden kot način za "prevedbo" strateških usmeritev v konkretne in s proračunskimi možnostmi usklajene programe in projekte". To je skladno tudi z evropsko primerljivim načrtovanjem porabe finančnih sredstev is skladov EU, kjer so na nacionalni ravni temelji dokumenti DRP, Nacionalni strateški referenčni okvir (NSRO) in operativni programi za posamezne sklade. Okvir gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji (november 2005) v 18. točki predvideva razdelavo osrednjih projektov, vendar pa navaja, da bodo projekti vključeni v DRP in NSRO. Objavljeni osnutki DRP in operativnih programov ne vsebujejo niti konkretnih projektov niti finančne konstrukcije, medtem pa je Resolucija pripravljena že na izvedbeni ravni, s podrobnim prikazom projektov in finančnim razrezom. Nenazadnje pa niti normativni program dela vlade za leto 2006, niti koalicijska pogodba Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih ne predvidevata.
Zastavljata se tudi vprašanji:
– Kakšna je pravna (ali druga) podlaga Resolucije?
– Kakšno je razmerje med dokumenti: DRP, NSRO, operativni programi in Resolucija?

– NETRANSPARENTNOST PROCESA
Procesi priprave DRP, NSRO in operativnih programov potekajo v veliki meri transparentno (seveda še daleč od standardov dobre prakse), Resolucija pa nastaja v zaprtih krogih, strokovne podlage niso javne, prva javna obravnava se predvideva šele pred sprejetjem v Državnem zboru, kar je v nasprotju z duhom aprilske spremembe Poslovnika Vlade (8. člen) in Metodologijo za izpolnjevanje in spremljanje Izjave o odpravi administrativnih ovir in sodelovanju zainteresirane javnosti, ki navaja, da sodelovanje javnosti (nevladne organizacije, gospodarstvo, prizadete skupine posameznikov itn.) pri odločanju dodaja procesu sprejemanja vladnih dokumentov bistveno višjo kakovost in učinkovitost. Nenazadnje odsotnost posvetovanja z javnostmi tudi ni skladna z Aarhuško konvencijo (predvideni projekti iz resolucije bodo imeli velikanski vpliv na okolje).
Zastavljata se vprašanji:
– Ali bo Vlada RS vendarle takoj javno objavila osnutek Resolucije in vso dokumentacijo v zvezi s predlaganimi projekti? (Žalostno je, da se javnost z vsebino tako pomembnega dokumenta seznanja iz časopisov, krožijo pa tudi neuradni osnutki dokumenta.)
– Ali bo o osnutku resolucije Vlada opravila posvetovanje z zainteresiranimi javnostmi še pred sprejemom na Vladi? (Ko je dokument v Državnem zboru, je za njegovo temeljito presojo že prepozno!)

– PROJEKTI BREZ STRATEŠKE OSNOVE
Resolucija temelji na Strategiji razvoja Slovenije (SRS, sprejeta junija 2005), ki je pripravljena za časovni okviri od leta 2007 do 2013 (skladno s finančno perspektivo EU). Ob pripravi SRS je bilo postavljeno vprašanje, ali ne bi bilo s stališča trajnostnega razvoja nujno postaviti časovni horizont strategije dlje v prihodnost, npr. do leta 2020 – tako kot Strategija trajnostnega razvoja EU. Takrat se je direktor UMAR dr. Janez Šušteršič sicer strinjal s predlogom, vendar je pojasnil, da njegov urad žal ne razpolaga z orodji za tako dolgoročno makroekonomsko načrtovanje. Resolucija pa presega časovno dokument Strategije razvoja Slovenije, kar pomeni, da je brez prave dolgoročne strateške podlage. Iz projektov, ki so vključeni vanjo, je to pomanjkanje zelo očitno, saj so v veliki meri odraz trenutnih lokalnih želja in kapitalskih interesov. Pristopiti bi bilo potrebno tako, da razširimo obzorja in preučimo razvojne trende, ključne dejavnike in izzive v svetovnem merilu. Lastne razvojne prioritete pa zastavimo na osnovi ključnih prednosti (virov) in v smislu najboljših možnih praks, in – še pomembneje – inovatovno z dodajanjem vrednosti v skladu s prizadevanji za trajnostni razvoj. Brez tovrstne inovativnosti nikoli ne bomo napredovali na lestvici najboljših!
Zastavlja se vprašanje:
– Ali se predvideva dolgoročni strateški dokument o razvoju Slovenije, na temelju evidentiranih trendov in oblikovanih scenarijih razvoja, in do kdaj?

– TRAJNOSTNI RAZVOJ
Naša vlada razume Strategijo razvoja Slovenije kot strategijo trajnostnega razvoja, o čemer pa so sicer mnenja deljena. Ena od ključnih pomanjkljivosti SRS je prav opredelitev definicije trajnostnega razvoja, in prav projekti, ki jih vključuje Resolucija (izhajajoč iz SRS), izrazito kažejo to pomanjkljivost. Pravi projekti trajnostnega razvoja so od 34, ki so navedeni v Resoluciji, le trije (trajnostna mobilnost, modernizacija železniškega omrežja ter trajnostna energija in ekonomija vodika – pod pogojem da je ta pridobljena trajnostno). Nekateri med projekti pa so celo izrazito v nasprotju z načeli trajnostnega razvoja, med njimi drugi blok NEK, blok 6 Termoelektrarne Šoštanj in dodatni avtocestni program. Predvsem je med projekti iz Resolucije vprašljiva odsotnost nekaterih področij, ki so v SRS in osnutku DRP opredeljena kot pomembna: • izgradnja stanovanj, • razvoj podeželja, • nevladne organizacije, • varstvo okolja in varstvo narave.
Zastavljajo se tri vprašanja:
– Kaj bo s pomembnimi področji in projekti, ki so sicer predvideni v Strategiji razvoja Slovenije, DRP in operativnih programih, pa v Resoluciji niso našli mesta?
– Ali bo za Resolucijo, ki bo podlaga za vrsto velikih posegov v okolje, opravljena Celovita presoja vplivov na okolje?
– Kdaj bo Resolucijo obravnaval Svet za trajnostni razvoj?

V pričakovanju odgovorov na naša vprašanja in odprtega nadaljnjega procesa priprave Resolucije vas lepo pozdravljamo!

S spoštovanjem,

Lidija Živčič, za Koalicijo za trajnostni prometno politiko,

Anamarija Slabe, za Koalicijo za trajnostni razvoj podeželja

Priloga:

Kontaktna oseba za medije:
Vida Ogorelec Wagner, Umanotera
01/439 71 00, [email protected]

Podpisu se pridružujejo naslednje organizacije:

Koalicija za trajnostno prometno politiko: CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp Fokus društvo za sonaraven razvoj Inštitut za trajnostni razvoj Ljubljanska kolesarska mreža Mariborska kolesarska mreža Mountain Wilderness Slovenije Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo Slovenski E-forum Umanotera, slovenska fundacija za trajnostni razvoj

Koalicija za trajnostni razvoj podeželja: Inštitut za trajnostni razvoj Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije – Zveza BIODAR Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije – DONDES Združenje ekoloških kmetov osrednje Slovenije Botanično društvo Slovenije Zveza društev za biološko-dinamično gospodarjenje »AJDA – DEMETER« Slovenija Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje AJDA SOSTRO Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje AJDA DOLENJSKA Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje AJDA DOMŽALE Zavod Symbiosis Notranjski regijski park Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje AJDA GORIŠKA Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje AJDA KOROŠKA Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje AJDA PREKMURJE Ognjič, društvo za naravno in kvalitetno življenje Projekt "Skupaj za zdravje človeka in narave" Turistična Zveza Slovenije