Okrogla miza »Kako obuditi javni potniški promet na Koroškem?« v Slovenj Gradcu je bila že sedma po vrsti v okviru projekta »Mobilizacija za javni potniški promet«. Problem javnega potniškega prometa je za Korošce še posebej pereč. Koroška spada med slovenske regije z bolj razpršeno poselitvijo, Slovenj Gradec pa se je v raziskavi CIPRA Slovenija o stanju javnega potniškega prometa in ukrepov trajnostne mobilnosti [2], uvrstil na zadnje mesto na lestvici 19 večjih slovenskih občin.
Udeleženci so se strinjali, da bi za izboljšanje javnega potniškega prometa bile potrebne večje frekvence, nižje cene vozovnic in boljše usklajevanje voznih redov, potrebno pa bi bilo tudi bolj pravično sofinanciranje različno rentabilnih linij javnega prevoza. Vendar bi bil nujen celovit pristop, tudi na nacionalni ravni, ki bo vodil tudi k spremenjenem odnosu ljudi do javnega prometa in po drugi strani avtomobila.
Načeli so tudi problematiko tretje razvojne osi. Kljub temu da pogosto prihaja do primerjav z Ljubljano in iskanju zgledov v prestolnici, se je treba zavedati, da se Koroška z Ljubljano težko primerja. Seveda si Korošci želijo boljših povezav z zahodnim delom države, a brez železniške povezave bi z avtocesto v regijo usmerili samo tovorni promet, kot je poudaril Matjaž Berložnik iz občine Prevalje, evropski železniški koridorji pa bodo Koroško zaobšli. O tem bi lahko več povedale Slovenske železnice, ki pa smo jih žal (kljub povabilu) pogrešali tudi na koroški okrogli mizi.
Preko spletnega vprašalnika v Focusu zbiramo pozive Ministrstvu za promet za izboljšanje javnega potniškega prometa v posameznih regijah. K podaji mnenja pozivamo vse, ki vas ‘čevelj žuli’ na temo javnega prometa v vašem kraju oz. regiji. Ob zaključku projekta bomo pozive posredovali ministrstvu.
[2] Raziskava je bila izvedena v okviru projekta Integrirani javni potniški promet, katerega naročnik je Ministrstvo za promet (MzP) in je deloma sofinanciran s Kohezijskega sklada Evropske unije.
