V tem tednu sta se zgodila dva pomembna momenta na področju pravne odgovornosti podjetij za kršitve človekovih pravic, okolja in prispevka k podnebnim spremembam. Na Nizozemskem je pritožbeno sodišče podalo sodbo v primeru civilne družbe proti naftnemu gigantu Shellu, v Ugandi pa se je začelo zaslišanje 11 aktivistov in aktivistk, ki so bili nezakonito pridržani zaradi mirnega protesta proti gradnji naftovoda EACOP, projektu francoskega naftnega podjetja TotalEnergies.

Shellova pritožba delno uspešna, onesnaževalci niso nedotakljivi

Leta 2018 je nizozemska okoljska organizacija Milieudefensie skupaj s šestimi nevladnimi organizacijami – ActionAid Nederland, BothEnds, Fossielvrij NL, Milieudefensie Jong (prej Jongeren Milieu Actief), Waddenvereniging in Greenpeace Nederland – ter 17.379 posamezniki vložila tožbo na okrožno sodišče za presojo odgovornosti in prispevka družbe Shell k nevarnim podnebnim spremembam.

Okrožno sodišče v Haagu je 26. maja 2021 odločilo, da je družba Shell kot eden glavnih onesnaževalcev s toplogrednimi plini na svetu soodgovorna za podnebne spremembe. Okrožno sodišče je družbi Shell odredilo, da mora do leta 2030 zmanjšati emisije CO2 za 45 % glede na raven iz leta 2019 – precej hitreje, kot je družba Shell načrtovala.

Kmalu po odločitvi je družba Shell napovedala pritožbo. Zaslišanja so stekla šele aprila letos na pritožbenem sodišču v Haagu, ki pa je v torek, 12. novembra izreklo sodbo. Sodišče je potrdilo odgovornost podjetja Shell za prispevek k podnebnim spremembam, vendar mu ni naložilo pravne obveznosti zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030.

Čeprav razsodba pritožbenega sodišča pomeni velik korak nazaj, vseeno potrjuje, da veliki onesnaževalci niso nedotakljivi:

  • Sodišče je razsodilo, da družba Shell mora zmanjšati emisije CO2, da bi preprečila nevarne podnebne spremembe.
  • Sodišče je tudi jasno navedlo, da je raziskovanje in vrtanje novih naftnih in plinskih polj v nasprotju s Pariškim podnebnim sporazumom.
  • Sodišče je nedvoumno poudarilo, da je zaščita pred podnebnimi spremembami človekova pravica in da so k zaščiti človekovih pravic zavezane ne le države, temveč tudi podjetja, kot je Shell.

Kljub temu, da je sodba omehčala odločitev sodišča iz leta 2021, pomembno prispeva k razvoju pravnega okvirja za odgovornost podjetij za kršitve človekovih pravic, okolja in prispevek k podnebnim spremembam.

Na spodnji fotografiji nizozemska koalicija, ki je pripeljala Shell pred sodišče, na zgornji fotografiji pa je naša Živa Kavka Gobbo, ki je leta 2018 obiskala delto reke Niger. Na tem območju je Shell že v 50. letih začel s črpanjem nafte, od katerega je lokalno prebivalstvo dobilo predvsem obsežno onesnaženje. Tudi po umiku Shell ni opravil svojih dolžnosti, kar se tiče čiščenja in zapečatenja vrtin, obnove cevi in podobno, več leto so se dogajali izlivi nafte v zemljo in vodo. To je Živa predstavila v intervjuju za portal MMC RTVslo.si, ki ga še vedno priporočamo v branje: V delti Nigra: kjer domačini “dihajo in pijejo Shellovo umazanijo”.

 

shell haag

S silo nad mirno nasprotovanje projektu Total Energies

Francosko energetsko in naftno podjetje TotalEnergies je eno od sedmih največjih naftnih družb na svetu ter tako eno od večjih posameznih povzročiteljev toplogrednih plinov na svetu in hkrati eden največjih zaslužkarjev na ta račun. Total Energies je večinski lastnik projekta vzhodnoafriškega naftovoda za surovo nafto (angl. East African Crude Oil Pipeline Project – EACOP). Naftna polja se nahajajo v nacionalnem parku, ki je pomemben z vidika biotske raznovrstnosti in habitata. Več kot 100.000 ljudem, ki živijo na območju, kjer naj bi potekala trasa naftovoda, grozi razselitev ali pa so že bili izrinjeni s svoje zemlje.

Focus je med 23. in 25. oktobrom 2023 gostil aktivista iz Ugande Maxwella Atuhuro in Nicholasa Omonuka Okoita, ki sta predstavila posledice projekta in spregovorila o njihovem boju proti uničujočim dejavnostim mednarodnih naftnih korporacij.

26. avgusta 2024 je bilo aretiranih 15 mladih aktivistov in 7 članov skupnosti, ki bodo čutili vplive EACOP projekta, med mirnim pohodom, da bi izročili peticijo podjetjem TotalEnergies, CNOOC, ugandskemu parlamentu ter ministrstvu za energijo in razvoj mineralov. V peticiji so bile poudarjene zahteve skupnosti po pravičnosti, spoštovanju njihovih pravic ter prenehanju kršitev okolja in človekovih pravic, povezanih z načrtovanim naftovodom v regiji Albertine (EACOP).

Ugandske oblasti so se na mirne demonstracije odzvale s silo. Kar 20 aktivistov je bilo 11 dni zaprtih v zaporu Luzira z najvišjo stopnjo varnosti, nato pa jim je bila odobrena varščina. Ta samovoljna aretacija je posledica vse večje kriminalizacije zagovornikov okolja v Ugandi.

Sojenje je v teku.

Kljub vsemu pa obstaja upanje. Ljudje po vsem svetu protestirajo in uspešno vlagajo tožbe proti podjetjem in vladam, ki onesnažujejo okolje. Vsak dan se podnebnemu gibanju pridruži več ljudi. Poleg tega imamo zdaj zakonodajo na ravni EU, ki korporacijam nalaga, da svoje poslovanje uskladijo s Pariškim sporazumom. Tudi to smo dosegli z večletnim pritiskom civilne družbe na odločevalce, da zagotovijo odgovornost podjetij za kršitve človekovih pravic in uničevanja okolja.