Kurjenje lesne biomase v naseljih, vključno s kurjenjem v neustreznih ali zastarelih malih kurilnih napravah (MKN), predstavlja izjemno pomemben dejavnik onesnaženosti zraka z delci PM v slovenskih (mestnih) občinah.
Zato smo v okoljski organizaciji Focus naročili pravno analizo »Opolnomočenje občin za prepoznavo svojih pristojnosti in sprejetje postopnih ukrepov za zajezitev kurjenja lesne biomase«, ki so jo pripravili v Pravno-informacijskem centru NVO. V okviru te analize zasledujemo možnosti prehoda v načine ogrevanja gospodinjstev in drugih objektov v bolj trajnostne načine ogrevanja ter postopno ukinitev kurjenja lesne biomase v malih kurilnih napravah.
Analiza je namenjena tako mestnim kot ostalim občinam v Sloveniji, ministrstvom, pristojnim za energetiko, onesnaženost zraka in urejanje pristojnosti občin, lokalnim energetskim agencijam, regionalnim razvojnim agencijam ter drugim javnim organom ter posameznikom, ki pokrivajo omenjeno problematiko.
Z analizo smo želeli:
- predstaviti trenutne pravne ureditve s področja kurjenja lesne biomase v malih kurilnih napravah;
- pridobiti in predstaviti stališča in praks slovenskih občin, ki se srečujejo s slabšo kakovostjo zraka in onesnaževanjem zraka iz malih kurilnih naprav;
- oblikovati sistemske predloge za izboljšanje predpisov s področja in postopne ukinitve kurjenja lesne biomase v malih kurilnih napravah.
Zaključki
Na podlagi pravne analize in odgovorov na vprašalnike smo prišli do naslednjih zaključkov glede pravnega in dejanskega stanja na področju MKN na lesno biomaso:
- Slovenske občine imajo izvirno pristojnost na področju varstva zraka na svojem ozemlju in lahko s tem namenom sprejmejo odlok, s katerim podrobneje uredijo varstvo zraka na lokalni ravni, ki lahko posega tudi na področje MKN.
- Za občine, v katerih je onesnaženost zraka z delci PM 10 previsoka, so sprejeti načrti za kakovost zraka; ti so v občinske predpise prenešeni z odloki.
- Slovenske občine lahko in v praksi že sprejemajo pravila glede prioritetnih virov energentov za ogrevanje, ki MKN na lesno biomaso prioritetno lahko in v praksi vselej postavljajo za daljinske sisteme ogrevanja in druge bolj trajnostne vire, kjer so ti na voljo. Prioritetna pravila občine sprejemajo v OPN in OPPN-jih, občinskih odlokih ter strateških dokumentih.
- Popolna in neprehodna prepoved uporabe MKN na lesno biomaso je politično občutljiva in nepravična do socialno bolj ogroženih; prav tako je potencialno nezakonita.
- Vsi deležniki podpirajo prioritetno uporabo sistemov za daljinsko ogrevanje v primerjavi z MKN na lesno biomaso.
- Eko sklad nudi subvencije na področju prehoda z lesne biomase na druge energente za ogrevanje in zamenjave dotrajanih MKN z MKN z bistveno manj emisijami.
- Nekatere občine nudijo dodatne subvencije za prehod z lesne biomase ali zamenjave dotrajanih in neustreznih MKN iz občinskih sredstev. Občine pogrešajo tudi možnost subvencioniranja navedenega prehoda preko Eko sklada, z občinskimi sredstvi (poleg državnih, ki so že na voljo).
- Občine prioritetno izpostavljajo problematiko državne pristojnosti na področju inšpekcijskega nadzora nad ustreznim delovanjem MKN. Inšpekcija se kaže za neučinkovito, odzivni časi so predolgi in kazni za neizpolnjevanje predpisov so relativno nizke. Številne občine menijo, da je to prvi korak pri reševanju onesnaženosti zraka.
- Nepravilna uporaba lesne biomase in uporaba dotrajanih oz. neustreznih MKN je po mnenju občin posledica tako energetske revščine kot tudi neozaveščenosti ali celo brezbrižnosti prebivalstva.
- Lesna biomasa spada med obnovljive vire energije in je v Sloveniji v uporabi v MKN tudi zaradi razpršenega lastništva gozdov in dostopa gospodinjstev do brezplačnega vira energenta/lesa za ogrevanje.
Na podlagi raziskave smo oblikovali predloge za progresivno in postopno omejevanje uporabe zastarelih ali tehnično neprimernih MKN na lesno biomaso v občinah. Predlogi so namenjeni občinam in Ministrstvu za okolje in prostor.
