Za avtomobil cenejšega cenovnega razreda (cena okoli 10 000 evrov), ki ga boste vozili povprečno 5 let, za najnižja zavarovanja in ostale takse, za minimalno število prevoženih kilometrov in nizko porabo goriva (5 l/100 km), za majhne stroške parkiranja in minimalne stroške servisiranja, s predpostavko, da se nam avtomobil v tem času ne pokvari in nimamo prometnih nesreč, bomo na leto odšteli vsaj 3000 evrov.
Koliko manj bi lahko delali, če ne bi imeli avtomobila?
Minimalna plača v Sloveniji znaša manj kot 600 evrov. To pomeni, da dela posameznik na letni ravni 5 mesecev za svoj avtomobil oz. šteto v dnevih 12 dni na mesec ali 3 dni na teden. Ali nam avto res pomeni toliko, da mu posvečamo tolikšen delež svojega zaslužka in časa? Predpostavimo, da prejemate dvokratno povprečno plačo (in isto kategorijo avtomobila in okoliščine, kot so opisane zgoraj): ali želite delati cel ponedeljek in še pol torka samo za vaš avto? Pomislite, koliko drugih stvari bi si lahko privoščili za ta denar, kam vse bi lahko peljali otroke na izlet z javnim prometom ali pa kje bi si vse lahko privoščili večerjo in morda jezikovni tečaj…
Dejstvo je, da svojo potrebo po mobilnosti moramo nekako zadovoljiti. V službo moramo priti vsak dan. Občasno moramo opraviti večje nakupe. Izračunajte si, koliko bi plačali za javni prevoz, za mesečno vozovnico z vlakom ali pa za vozovnico mestnega prometa. Če javni prevoz zadovolji vaše potrebe za pot na delo, pa se vprašajte, ali je smiselno imeti avto za prosti čas. Da gremo enkrat na leto na morje in se še takrat pritožujemo, kako malo prostora imamo v avtu. Avto si lahko sposodimo že za 20 evrov na dan, ga vrnemo, ko ga ne potrebujemo in niti ne rabimo skrbeti za parkirno mesto – garažo in za ostale storitve. Ali pa se dogovorimo s sodelavci in prijatelji za souporabo avtomobila (carsharing), delimo stroške in veliko privarčujemo.
Vsi primerjamo cene vozovnice javnega prometa s ceno goriva, ki ga porabimo, da pridemo iz točke A v točko B, vendar to ni verodostojna in realna primerjava cene enega in drugega prevoznega sredstva. Če bi v svojo računico vključili še storitev avtomehanika, tehničnih progledov, avtopralnic in vsega ostalega, kar potrebuje vaš avtomobil, bi se marsikdo zamisli, ali je avto kot prevozno sredstvo resnično bolj ugoden, kot ostali načini prevoza.
Neučinkovit javni prevoz ali kako ga rešiti iz začaranega kroga
Res je, da v Sloveniji ne slovimo po učinkovitem in kakovostnem javnem prevozu, vendar pa je zgodba zatona javnega prometa tesno povezava z zgodbo o vzponu rabe avtomobila. Če nas bo več uporabljalo javni prevoz, bo le-ta postopoma postajal bolj učinkovit in cenejši. Upamo, da vas bo kalkulator spodbudil k razmisleku, ali je res smiselno velik del življenja nameniti posedovanju avtomobila, ali pa je morda bolje spodbuditi rabo javnega prevoza.
Skrb za okolje
Z vsemi naštetimi ukrepi pa skrbimo tudi za okolje. Ne le vožnja, tudi proizvodnja avtomobila ima negativen vpliv na okolje. Poskusimo se čim bolj trajnostno gibati in zmanjšati svoj ekološki odtis, vsaj na področju mobilnosti. Če ne gre drugače, za začetek poskusite z varčno vožnjo. Zakaj bi divjali po avtocesti 150 km/h, če bomo s hitrostjo 100 km/h prišli 10 minut kasneje na izbrano destinacijo in privarčevali veliko goriva.