Evropski podnebni pakt je bil vzpostavljen leta 2020, da bi državljanom, zainteresiranim deležnikom in nedržavnim akterjem približal izzive in priložnosti zelenega prehoda, jih informiral in spodbudil k podnebnim ukrepom ter okrepil podporo zelenemu prehodu. Gre za platformo, na kateri se lahko številni nedržavni akterji srečujejo ter delijo informacije, primere in prakse o podnebnih ukrepih na lokalni ravni. Pakt, ki ga je vzpostavila Evropska komisija, je del Evropskega zelenega dogovora in lahko pomaga EU doseči cilj, da do leta 2050 postane podnebno nevtralna.
Cilji
Evropski podnebni pakt ima tri glavne cilje:
– ozaveščanje o podnebnih spremembah ter njihovih vseprisotnih in vse večjih vplivih na življenje ljudi,
– obveščanje državljanov o politikah, pobudah in virih financiranja Evropske unije, povezanih z odzivanjem na podnebne spremembe,
– spodbujanje sprememb z opolnomočenjem in spodbujanjem ljudi k podnebnem ukrepanju na različnih področjih njihovega poklicnega in zasebnega življenja.
Ambasadorji
Naloge
Focus ima kot nacionalni koordinator aktivnosti Evropskega podnebnega pakta na ravni Slovenije naslednje naloge:
– promocijo Evropskega podnebnega pakta,
– organizacijo ozaveščevalnih dogodkov,
– zbiranje zgodb in dobrih praks za nacionalno in mednarodno izmenjavo ter
– podpiranje ambasadorjev in skupnosti Pakta kot ključnih multiplikatorjev z organiziranjem dejavnosti mreženja in krepitve zmogljivosti ambasadorjev.
Spletna stran projekta: https://climate-pact.europa.eu/index_en
Trajanje: september 2023 – maj 2025
Kontakt: si@euclimatepact.eu
Novice o projektu
Onesnažen zrak – prezrta grožnja našemu zdravju
Ko govorimo o onesnaženem zraku, imamo v mislih snovi, ki so tam v prevelikih koncentracijah in škodijo zdravju. Med najnevarnejšimi so delci PM10 (delci s premerom manj kot 10 mikrometrov) in PM2,5 (še manjši delci, s premerom manj kot 2,5 mikrometra), ki nastajajo [več ...]
Priključni hibridi onesnažujejo skoraj toliko kot bencinski avtomobili – podatki EU
Podatki kažejo, da priključna hibridna vozila v povprečju izpustijo le 19 % manj CO₂ na kilometer kot bencinski in dizelski avtomobili. Tudi pri vožnji v električnem načinu povzročajo 68 gramov emisij CO₂ na prevožen kilometer, saj pogosto vključijo tudi motor z notranjim zgorevanjem. Skrita poraba goriva povprečnega voznika priključnega hibrida na leto stane dodatnih 500 evrov.
Vabilo: Vloga občin pri naslavljanju energetske revščine
Ker imajo občine ključno vlogo pri zmanjševanju energetske revščine, skupaj s Skupnostjo občin Slovenije vabimo predstavnike občin na spletno srečanje, kjer bomo predstavili izzive in značilnosti energetske revščine, kažipote in obstoječe finančne programe za pomoč gospodinjstvom, ugotovitve projekta Renoverty, pomembne za občine. Srečanje bomo zaključili z odprto razpravo in izmenjavo izkušenj med občinami.
Nevidne sestavine na krožniku – od izkoriščanja delavcev do zavajajočih oznak
Za vsako embalažo na trgovinski polici se skrivajo različne zgodbe. Mnogokrat ne pripovedujejo o kakovosti ali izvoru, temveč o izkoriščanju delavcev in delavk, prikrivanju porekla in netrajnostni proizvodnji. Tudi na tleh Evropske unije trg ni urejen tako, kot bi pričakovali. "Narejeno v Sloveniji" [več ...]
Več energetskih skupnosti in manj porabe električne energije
Najčistejša oblika energije je vsekakor tista, ki je ne uporabimo. V prvi vrsti je pomembno, da zmanjšamo porabo električne energije. Manj energije kot porabimo, manjša bo tudi obremenitev omrežja. Tukaj lahko energetske skupnosti veliko pripomorejo - pomagajo izobraževati pa tudi neposredno sodelovanje pri proizvodnji ima pomemben vpliv na bolj odgovorno obnašanje.
Nevladne organizacije pozivamo vlado k zavrnitvi sporazuma EU-Mercosur
Skupaj z Greenpeace Slovenija, Zvezo slovenske podeželske mladine in Mladinskim svetom Slovenije smo na MGTŠ naslovili poziv, naj Slovenija ne podpre sporazuma EU-Mercosur. V njem argumentirano opozarjamo, da predlagani sporazum pomeni resno grožnjo evropskemu in slovenskemu kmetijstvu, okolju, podnebnim ciljem ter standardom kakovosti hrane. Slovenija bi morala slediti državam, ki so zaradi okoljskih in socialnih tveganj sporazum že zavrnile.

























