Direktiva o kakovosti goriv iz aprila 2009 je dobavitelje goriv v Evropi prvič prisilila k zmanjšanju ogljične intenzivnosti goriv v prometu in sicer za 6 % do leta 2020. Pomanjkljivost direktive je odsotnost pravil o tem, kako upoštevati emisije toplogrednih plinov iz različnih virov surove nafte, ki predstavlja 95% EU trga transportnih goriv ter električne energije. Po predlogu se namreč pri poročanju podjetij, kako dosegajo cilj zmanjšanja emisij, nafta pridobljena iz katranskega peska obravnava enako kot konvencionalna. To pa je radikalen odmik od predloga v letu 2011, ki bi dobavitelje prisilil k manjši uporabi nafte iz katranskih peskov.
Danes predlagani izvedbeni ukrepi bodo sicer še vedno spodbujali uporabo električne energije v prometu in proizvajalce nafte spodbujali k zmanjšanju emisij zelo onesnažujočih procesov, kot sta prezračevanje in sežig. Predlog naftne družbe zavezuje tudi k poročanju porekla in blagovne znamke njihovih izdelkov, kar prinaša vsaj nekaj transparentnosti tej ne ravno transparentni industriji. A vendar, Evropa ni naredila nič, da bi kaznovala najbolj onesnažujoča goriva.
"Po petletnem obleganju Kanade in industrijskih lobistov, je EU naftnim korporacijam popustila. To ni le tragedija za podnebje; oprostitev naftne industrije iz prizadevanj za zmanjšanje CO2 je nepravično, neučinkovito in tudi drago. Po petih letih zamude bomo pristali pri zelo pomanjkljivi zakonodaji, ki ne bo izpolnila svojih prvotnih ciljev odvračanja od vlaganj v visokogljična goriva. Kljub temu jo moramo izvesti. Zagon dela za post-2020 z osnovnim sistemom za sledenje na mestu je bolje kot nič", se je na predlog odzvala Nuša Urbančič iz evropske organizacije Transport & Environment.
Promet je skoraj povsem odvisen od nafte: predstavlja 31 % vseh emisij CO2 v EU [4] in bo postal največji vir emisij toplogrednih plinov kmalu po letu 2020. Direktiva o kakovosti goriv je ključen zakon za spodbujanje čistejših goriv v prometu in je del širših ciljev EU za zmanjšanje emisij CO2 za 20 % do leta 2020. Predlog mora biti v prihodnjih mesecih odobren še s strani nacionalnih vlad in Evropskega parlamenta. Znanstvena skupnost in zelene nevladne organizacije pozivajo, da se problematika katranskega peska vključi v procese podnebne politike ter da se določi zavezujoč cilj EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz transportnih goriv po letu 2020.
[1] http://www.reuters.com/article/2013/11/13/canada-europe-oil-idUSL2N0IX25520131113
[2] http://www.euractiv.com/sections/energy/tar-sands-mystery-and-smoking-ttip-gun-301552
[3] http://ec.europa.eu/clima/policies/transport/fuel/documentation_en.htm
[4] http://ec.europa.eu/energy/publications/doc/2014_pocketbook.pdf
Več: http://www.transportenvironment.org/press/canada-us-and-big-oil-bullying-dilutes-eu-dirty-fuel-law
