Nova študija Cambridge Econometrics o evropski odvisnosti od tuje nafte je pokazala, da neevropska podjetja v EU dobavljajo kar 80 % uvožene nafte. Samo dva od desetih največjih dobaviteljev nafte v EU prihajata iz Evrope, večina uvožene nafte pa prihaja iz nestabilnih držav. Študija ugotavlja, da največji delež uvožene surove nafte v EU pokrivata ruski podjetji Rosneft in Lukoil. “Evropa razsipno troši nafto medtem ko dobički od njene prodaje polnijo žepe velikih naftnih družb v nestabilnih državah, vključno z Rusijo in Libijo. Poraba uvožene nafte in dizla stane vsakega državljana okoli 300 eurov letno in to je denar, ki teče iz evropskega gospodarstva,” pravi Laura Buffet iz mreže Transport & Environment.

Odvisnost EU od uvoza surove nafte se je v zadnjih 15 letih močno povečala, kot se je povečala tudi odvisnost od uvoza dizelskega goriv, ki se je med letoma 2001 in 2014 kar podvojil in dosegel 35 milijard eurov. Ob istem času se je uvoz  domače proizvodnje surove nafte iz držav z nizkim tveganjem geopolitične nestabilnosti, ko je na primer Norveška, znižal. To je le še poslabšalo evropsko energetsko negotovost.

Promet je največji odjemalec nafte, saj predstavlja kar dve tretjini povpraševanje po končnih proizvodih nafte v Evropi. Vsakršni ukrepi za dekarbonizacijo prometa bodo prinesli pomembne ekonomske, okoljske in varnostne koristi, saj je kurjenje nafte neposredno povezano z emisijami Co2. V eni od prejšnjih raziskav Cambridge Econometrics ugotavlja, da bi elektrifikacija prometa lahko vodila do 1 % povečanja BDP pri čemer bi ustvarili 2 milijona dodatnih delovnih mest, izpusti Co2 pa bi se do leta 2050 zmanjšali za 83 %.

Evropska Komisija naj bi do 20. julija objavila Evropsko strategijo za mobilnost z manj izpusti skupaj z objavo dogovora med državami članicami o tem kako bodo zmanjšale izpuste v sektorjih, ki niso vključeni v Evropsko shemo trgovanje z emisijami, med katere sodi tudi promet. Focus poziva Evropsko Komisijo naj predlaga ambiciozne nove cilje za Co2 izpuste pri novih avtomobilih, kombijih in tovornjakih, razvije celovito strategijo za elektrifikacijo prometa, sprejem ukrepe za zmanjšanje ladijskih in letalskih izpustov ter preneha podpirati netrajnostna biogoriva.

Več si lahko preberete v študiji.