‘Stara’ projektna skupina za TEŠ 6 se je vrnila in se preoblikovala v ‘novo’ projektno skupino TEŠ 6. V kratkem naj bi se nadgradila s še 10 strokovnjaki. Projektni skupini ne bomo gledali pod prste glede njihovih strokovnih referenc, vendar pa se sprašujemo, ali je med njimi tudi kdo, ki se spozna na okoljske in zdravstvene vidike projekta in bi jih bil pripravljen vzeti v obzir ter izpostaviti.
Dvomimo namreč, da vključuje skupina strokovnjake za vprašanja, ki se nanašajo na onesnaževanje okolja in posledično na zdravje ljudi.
Izpostavimo recimo problematiko radiacije pri kurjenju premoga. Premog vsebuje med drugim tudi razredčen radioaktivni material, ki se sprošča v okolje pri kurjenju velikih količin premoga. Ravni lokalne in globalne radioaktivne kontaminacije so sicer nizke, vendar višje kot pri jedrskih elektrarnah, saj imajo te svoje radioaktivne materiale načeloma pod nadzorom. Posledica je pomembno višja koncentracija radioaktivih snovi v tleh okrog termoelektrarn (okrog 5 krat višja kot povprečna koncentracija). Pri TE 600MW z najsodobnejšim filtrom je efektivna doza ekspozicije pri radioaktivnem sevanju med 0,4μ Sv/a in 100μ Sv/a (za primerjavo: pri jedrskih elektrarnah v Nemčiji znaša približno 1,4 Sv/a).
Ali ima to kakšen učinek na zdravje okoliških prebivalcev ter na druga živa bitja?
Poleg ogljika, dušika, žvepla, pepela, vsebuje premog tudi težke kovine in druge snovi. Tako npr. v TEŠ preko emisijskega monitoringa merijo med drugim emisijske koncentracije prahu, trdnih delcev, SO2, HCl, HF, PCDD/F /dioksini, urani), TOC, CH4, N2O, PAO, Cr, Ni, As, Cd, Pb, Cu, SD, Hg, V, Tr, Mn. Za vse te snovi obstajajo neke omejitve in mejne vrednosti, toda ali lahko z gotovostjo trdimo, da manjše vrednosti od dovoljenih ne vplivajo na zdravje ljudi? O vprašanju, kako vse to vpliva na ljudi in druge žive organizme, se ne razmišlja na glas. Tudi če bodo koncentracije teh snovi v območju izven meja industrijske cone pod zakonskimi mejami, bodo ta onesnaževala predstavljala nepredvidljivo in neodgovorno ogrožanje zdravja prebivalstva. Študije ugotavljajo, da je pogostost različnih bolezni, kot so na primer bolezni dihalnega aparata, alergije ali krvavitev iz nosa, pri prebivalstvu v bližini termoelektrarn, bistveno višja od povprečja.
Zdravju posebno škodljiv vpliv imajo prašni delci (≤10 μg), ki poleg bolezni dihalnega aparata, obolenj srca in obtočil ter povečanja umrljivosti, negativno vplivajo tudi na možgane: manjša inteligenca in slabša sposobnost za učenje in spomin pri otrocih ter pogostejše in zgodnejše pojavljanje „Morbus Alzheimer“ in „Morbus Parkinson“ pri starejših v okolici termoelektrarn. Čeprav bo koncentracija prašnih delcev pri TEŠ 6 pod zakonsko mejo 20μg/m³, njihovega vpliva ne gre podcenjevati. Po mnenju različnih zdravnikov je ta meja namreč previsoka, ker ni praga, pod katerim ne bi bilo nobenega vpliva na zdravje. To menje potrjuje tudi zahteva svetovne zdravstvene organizacije, da se meja zniža na 10 μg prašnih delcev /m³ zraka.
Pri bloku 6 bo se bo za izpust dimnih plinov uporabljal hladilni stolp, ne pa dimnik. Posledica takšne izvedbe je neobvladljivo povezovanje škodljivih snovih s prašnimi delci, kar pa bo vodilo do povečanja zdravstvenega tveganja, zmanjševanja kakovosti podeželskih izdelkov in vhod onesnaževal v naravni obtok. Poleg vseh primarnih onesnaževal, ki jih bo proizvajal blok 6, pa niso zanemarljiva tudi t.i. sekundarna onesnaževala. To so onesnaževala, ki niso izpuščena neposredno, ampak se tvorijo v zraku, ko primarna onesnaževala reagirajo med seboj ali pa na njih delujejo druge snovi. Dobro nam je znana prisotnost na primer prizemnega ozona, ki je eno od mnogih sekundarnih onesnaževal. Ta je škodljiv tako ljudem kot drugim živim bitjem. So strokovnjaki strokovne skupine to upoštevali ali pa spada to v sekcijo ”kolateralna škoda”?
Zaskrbljujoče je dejstvo, da je veliko povezav med onesnaževali in zdravstvenimi težavami pri ljudeh, ki so v njihovem vplivnem območju, še neraziskanih in nedokazanih. Raziskave, ki potekajo po svetu, povzročajo, da se dovoljene vrednosti za onesnaževala nenehno znižujejo, kar pomeni, da so ta onesnaževala škodljiva oz. bolj škodljiva kot si mislimo. Nelogično in zastrašujoče pa se nam zdi, da se v Sloveniji sistematično izogibamo takšnim vprašanjem.
Upravičeno se nam postavlja veliko vprašanje, ali bo projektna skupina vključila tudi strokovnjake, ki so kompetentni za ocenjevanje okoljskih in zdravstvenih vplivov projekta TEŠ 6. Močno dvomimo: če bi se investitorju v TEŠ 6 to zdelo pomembno, bi skupina že vključevala takšne strokovnjake. Zato se raje držimo načela ”bolje preventiva kot kurativa” in se že v startu opredeljujemo proti TEŠ 6.
***
Na sramotilnem stebru želimo izpostaviti posameznike, podjetja, institucije ali organizacije, ki s svojim delovanjem na kakršen koli način škodujejo okolju. S tem ne želimo žaliti nikogar; želimo le spodbuditi k okolju in družbi bolj odgovornemu ravnanju!
