Kažipot za nizkoogljično gospodarstvo do leta 2050

Focus društvo pozdravlja delo Evropske komisije na dolgoročni viziji o dekarbonizaciji naše družbe do leta 2050. Dolgoročna perspektiva, ki jo naslavlja komunikacija, je dobrodošla, potrebna in skladna z zavezami EU v okviru mednarodnih podnebnih pogajanj, kjer se je zavezala k pripravi dolgoročnega nizkoogljičnega razvojnega načrta.

Čeprav je predlagan cilj zmanjšanja izpustov do leta 2050  (80 %) znotraj razpona, ki ga predlaga znanost, bi bilo potrebno podrobno analizirati tudi višji cilj v tem razponu (do 95 % zmanjšanje izpustov).

Kažipot za nizkoogljično gospodarstvo ugotavlja, da je cilj 20 % znižanja izpustov do leta 2020 lahko dosežen skoraj brez dodatnih ukrepov. Zgolj z izvajanjem že dogovorjenih (stroškovno učinkovitih) ciljev prihrankov energije bi Evropa dosegla več kot 25 % zmanjšanje izpustov do leta 2020.

Nikoli do sedaj za EU ni bilo lažje zaostriti cilja zmanjšanja emisij iz 20 na 30 % do leta 2020 – in ta strožji cilj je v evropskem gospodarskem interesu. Večje zmanjšanje izpustov po letu 2020 bo, glede na analize Evropske komisije, dražje. Iz dneva v dan se daljša lista znanstvenih in ekonomskih poročil, ki kažejo koristi takojšnje zaostritve cilja na 30 %. Nedavna raziskava, ki so jo za nemško vlado pripravili Posdam Inštitut, Univerza v Oxfordu in Univerza Sorbonne[1], ugotavlja, da bi vztrajanje na 20 % cilju zmanjšanja izpustov do leta 2020 dejansko škodilo gospodarski rasti in zaposlovanju v EU.

Nizkoogljični kažipot ponuja dobro osnovo za razpravo ministrov o prehodu na 30 % cilj. Evropski okoljski ministri morajo to razpravo vzeti resno in do junijskega zasedanja priti do jasnih odločitev. Dejstvo, da Evropska komisija ni predlagala zaostritve cilja zmanjšanja izpustov, ne spremeni rezultatov ekonomske analize. Le-ti jasno kažejo, da mora Evropa zaostriti podnebni cilj do leta 2020. Številni evropski ministri že sedaj podpirajo prehod na 30 % cilj (Velika Britanija, Danska, Španija, Francija in Nemčija).

Medtem ko kažipot kaže potrebo po okrepljenem podnebnem ukrepanju do leta 2020, je brez dvoma pomanjkljiv pri predlaganju politik za njegovo izvajanje. Dolgoročna vizija kažipota zahteva izvajanje kratkoročnih ukrepov. Nejasna obljuba, da se bo izboljšala učinkovita raba energije, nas ne bo pripeljala do neodvisnosti od fosilnih goriv. Po trenutnih projekcijah bo EU vsaj za polovico zgrešila svoj cilj za učinkovito rabo energije do leta 2020, predlagani ukrepi, ki naj bi naslovili ta manjko, pa so nejasni in nezadostni. Brez zavezujočih ciljev in višje cene ogljika bo učinkovita raba energije še naprej le privid.

Načrt za učinkovito rabo energije

Načrt za učinkovito rabo energije le težko imenujemo načrt. Je zbirka idej. Celo Evropska komisija priznava, da njen načrt ne more zagotoviti, da bo 20 % cilj za učinkovito rabo energije do leta 2020 dosežen.

Načrt ne predlaga zavezujočega cilja za učinkovito rabo energije, možnost preučitve takega cilja odlaga na leto 2013. Odlašanje s sprejemom zavezujočega cilja pomeni izgubljanje časa za preusmerjanje evropskega gospodarstva na pametno, jasno in stabilno pot razvoja.

Komisar za energijo razlaga, da namesto zavezujočih ciljev predlaga zavezujoče ukrepe. A  ukrepi v načrtu po večini niso novi in vsebujejo malo podrobnosti. Novi ukrepi, ki jih vsebuje načrt so med drugim: zavezujoč cilj 3 % letne prenove javnih stavb in zahteva, da javni sektor kupuje ali najema stavbe najvišjega razreda učinkovitosti; novi kriteriji učinkovite rabe energije za javna naročila; obvezni energetski pregledi za velika podjetja; razširjen delovni načrt za ekodizajn; mehki ukrepi za spodbujanje pogodb o zagotavljanju energetskih prihrankov.

Zakonodajni predlogi, ki bodo sledili načrtu za učinkovito rabo energije, morajo nadoknaditi veliko. Doseganje 20 % cilja za učinkovito rabo energije lahko ustvari 2 milijona novih delovnih mest, zmanjša našo odvisnost od uvožene energije za 20 %, prihrani 78 milijard evrov letno za stroške energije, zmanjša izpuste toplogrednih plinov za 740 milijonov ton na leto.

—

Opomba:
[1] “A New Growth Path for Europe – Generating Prosperity and Jobs in the Low-Carbon Economy”; Študija naročena s strani nemškega zveznega ministrstva za okolje, varstvo narave in jedrske varnosti.

***

Dodatne informacije:
Barbara Kvac, [email protected], 040 722 149
Lidija Živčič, [email protected], 041 291 091