Nova pravila igre – a z vrzelmi
Z namenom preprečevanja korporativnih zlorab, kot je bil na primer izliv nafte REPSOL leta 2022 v Peruju, so ministri EU v petek, 24.5.2024, glasovali za. S tem so dokončno potrdili Direktivo o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (CSDDD). To predstavlja pomemben korak k odgovornosti podjetij za kršitve človekovih pravic in okoljsko škodo, ki je posledica korporativnih zlorab. Zakonodaja bo vplivala na deležnike v celotnih globalnih vrednostnih verigah – vključno z upravičenci, kot so delavci in delavke, kmetje, in dobavitelji. Ti so pogoste žrtve zlorabe moči s strani močnih korporacij, ki ostajajo nekaznovane.
Kljub napredku ima zakon resne pomanjkljivosti. Vanj ni vključena celotna vrednostna veriga, obseg zaščitenih pravic pa ni tako širok, kot bi moral biti. Da bi resnično preprečili škodo, bi morale države EU te vidike okrepiti pri prenosu direktive v nacionalno zakonodajo. Poskrbeti morajo, da bodo orodja in ukrepi praktična za podjetja in organe pregona ter na koncu učinkovita pri zaščiti ljudi in planeta, kar je osnovni namen direktive.
“ Kljub pomanjkljivostim je sporočilo direktive jasno: Evropa ne bo več dopuščala ustvarjanja dobička na račun ljudi in planeta. To je zmaga za številne delavce, delavke in skupnosti, ki se že leta borijo za spoštovanje človekovih pravic in okolja s strani podjetij. Vendar si ne smemo zatiskati oči – pravi preizkus bo kakovost izvajanja teh pravil s strani držav članic EU ter odpravljanje obstoječih vrzeli.” – Nele Meyer, direktorica Evropske koalicije za korporativno pravičnost (ECCJ)
Evropa je uzakonila svojo zavezo za zaščito ljudi in planeta
Pred nekaj več kot dvema letoma je španski energetski velikan Repsol pred obalo Peruja izlil 12.000 sodov nafte. Onesnaženo območje je veliko približno kot Pariz. Okoljska katastrofa je opustošila morsko življenje in ogrozila življenje lokalne skupnosti. Ta primer je še en dokaz trajne škode, ki jo lahko povzroči malomarnost podjetij.
Miguel Lévano iz organizacije Oxfam Perú: “Močan zakon je ključnega pomena za zagotovitev dostopa do pravnih sredstev za žrtve in odgovarjanje podjetij za škodo, ki jo povzročijo. Med drugim vključuje tudi morebitno odškodnino za tiste, ki jih je prizadelo razlitje Repsolove nafte.”
Nedavno sprejeta direktiva EU o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti predstavlja potencialno prelomnico pri odgovornosti podjetij za preprečevanje takšnih tragedij, ne le v Evropi, temveč tudi pri svojem poslovanju v državah globalnega juga.
Danilo Chammas, odvetnik za človekove pravice, ki zastopa žrtve sesutja jezu Brumadinho v Braziliji, poudarja pomen direktive: “Civilna odgovornost in sankcije bodo končno prinesle odgovornost podjetij v Evropi, ki ne bodo izpolnila svojih obveznosti glede potrebne skrbnosti. To je velika zmaga za žrtve, ki že dolgo trpijo posledice nekaznovanosti podjetij.”
Direktiva predstavlja zgolj začetek: ključna je učinkovita implementacija
EU ima odgovornost, da vodi z zgledom. Boj za močno, zavezujočo Pogodbo OZN o spoštovanju človekovih pravic v gospodarstvu se nadaljuje, direktiva o skrbnem pregledu glede trajnostnosti (CSDDD) pa je ključen mejnik. Glasovi z globalnega juga so jasni:
Kalpona Akter iz Bangladeškega centra za solidarnost delavcev poudarja, da »izboljšanje ali varnost pravic ljudi in okolja nikoli ne bi smela biti podrejena dobičku poslovnih podjetij.«
Uspeh CSDDD je odvisen od več kot le besed na papirju. Čeprav je to pomemben mejnik, lahko države EU storijo več, kot je zapisano v direktivi. Za dosego pomembnega vpliva morajo države članice zagotoviti močno nacionalno zakonodajo z učinkovitimi sankcijami – formalno izpolnjevanje zahtev ne bo zadostovalo. Dodeliti morajo ustrezna sredstva za izvajanje zakonodaje in zagotoviti učinkovito implementacijo, ki bo dosegla odgovornost korporacij za svoje negativne vplive. To bo pravi preizkus zavezanosti EU k odgovornosti podjetij in doseganju pravičnosti.
Kaj pričakujemo od držav članic EU:
- Zapreti vrzeli: doseg direktive je potrebno razširiti tako, da bo pokrivala celotno vrednostno verigo in vključevala vse sektorje ter več podjetij.
- Okrepiti dostop do pravice: Obrniti dokazno breme na način, da bo žrtvam lažje terjati odgovornost korporacij.
- Zagotoviti močno izvajanje: Dodeliti ustrezna sredstva za preiskavo korporativnih nepravilnosti in uvesti smiselne sankcije.
Elena Lunder, Focus: “V Sloveniji je za implementacijo odgovorno Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, ki mora direktivo smiselno prenesti v nacionalno zakonodajo. Ministrstvo pozivamo, da v procesu prenosa vključuje relevantne deležnike (nevladne organizacije in predstavnike_ce imetnikov pravic – npr. sindikate). Za izvajanje zakonodaje mora tudi dodeliti dovolj sredstev in smiselno določiti odgovorne institucije.”
