Konferenca ZN o spremembi podnebja na Baliju, 3. – 14. December 2007

Sporočilo Četrtega poročila o oceni stanja medvaldnega panela za podnebne spremembe (IPCC) je jasno: če želimo preprečiti katastrofalne posledice podnebnih sprememb, moramo globalne emisije toplogrednih plinov zmanjšati drastično in hitro. Na srečo je potrebno zmanjšanje emisij tehnološko izvedljivo in ekonomsko dostopno. Za preprečitev nevarnih podnebnih sprememb moramo omejiti dvig globalne povprečne temperature čim nižje pod 2°C, kar pomeni, da morajo globalne emisije doseči najvišjo raven pred letom 2015.

Cilj konference na Baliju je preprost: doseči dogovor o mandatu (t.i. Bali mandat), ki mora vsebovati časovnico, ki bo zagotovila sprejetje vseobsegajočega dogovora o obdobju po letu 2012 do konca leta 2009. Pomembno je, da se jasno določi končni datum za dosego dogovora – le v primeru, da bo ta dosežen do leta 2009, bo vladam ostalo na voljo dovolj časa za ratifikacijo novega sporazuma preden se izteče prvo ciljno obdobja Kjotskega protokola in se tako prepreči vrzel med prvim in drugim ciljnim obdobjem. Bali mandat mora določiti tudi vsebinski okvir pogajanj, ki bo zagotovil dogovor, s katerim bodo dosežena potrebna zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, v skladu s ciljem Konvencije ZN o spremembi podnebja – preprečiti nevarne antropogene vplive na podnebje.

Po mnenju nevladnih organizacij so najpomembnejši potrebni elementi Bali mandata naslednji:

Strožje zaveze za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov držav aneksa I, t.j. razvitih držav :
Razvite države, ki so odgovorne za 75 % vseh emisij, imajo finančna sredstva in zmožnosti, da prevzamejo vodilno vlogo pri prevzemanju ambicioznih ciljev za zmanjšanje emisij.

Razšititev aneksa B za vključitev novo nastalih razvitih držav:
Potreben je dogovor o kriterijih razvitosti, ki bo omogočal napredovanje držav iz skupine nerazvitih v razvite, in s tem obvezo teh držav, da sprejmejo zavezujoče cilje zmanjšanja emisij. Takšne države so npr. Južna Koreja, Singapur, Saudska Arabija.

Novi instrumenti, ki bodo zagotovili nove spodbude za nerazvite države za nadaljno sodelovanje v boju proti podnebnim spremembam:
Emisije na prebivalca v hitro se razvijajočih državah so še vedno mnogo nižje kot v razvitih državah. Vendar bodo s hitro gospodarsko rastjo teh držav (primer Kitajske in Indije) svetovne emisije presegle cilj 2 °C, v kolikor države v razvoju prav tako ne bodo ukrepale. Navkljub njuni visoki gospodarski rasti, obe omenjeni državi že izvajata pomembne ukrepe za zmanjšanje CO2 intenzivnosti njunih gospodarstev. V okviru pogajanj o post 2012 obdobju bo potrebno razmisliti o nizu mehanizmov za pomoč državam v razvoju pri prehodu iz umazanega k trajnostnemu razvoju, kot npr. sektorski emisijski cilji, nacionalni cilji za povečanje energetske učinkovitosti ter spodbude za zmanjšanje emisij pod ravnjo ‘poslov kot ponavadi’. Vendar države v razvoju, kot sta Kitajska in Indija, ne smejo biti primorane prevzeti obvezujočih, absolutnih ciljev za zmanjšanje emisij preden ne dosežejo ravni razvitosti, ki bi bila primerljiva z ostalimi razvitimi državami.

Primerno in zadostno financiranje prilagajanja na podnebne spremembe:
Revne države so k problemu podnebnih sprememb prisevale najmanj, vendar jih bodo posledice segrevanja ozračja prizadele najbolj. Prilagajanje bo drago, in revne države jih same ne bodo zmogle. Prostovoljo financiranje s strani razvitih držav se je izkazalo za neuspešno. Potreben je konsistenten, predvidljiv, zanesljiv in občutnen vir financiranja. To financiranje mora biti dodatno trenutno že obstoječim virom pomoči in razvojnih proračunov.

Prenova mehanizma čistega razvoja (CDM):
Mehanizem čistega razvoja lahko zmanjša stroške zmanjšanja emisij in spodbudi vlaganja v čiste energetske projekte. Vendar pomanjkljivosti mehanizma spodkopavajo njegovo okoljsko integriteto s tem , ko ustvarjajo ogromne dobičke majhnemu številu industrijskih povzročiteljev toplogrednih plinov. Te pomanjkljivosti morajo biti odpravljene. Izboljšan CDM mora zagotoviti okoljsko učinkovitost projektov ter doprinesti k bistvenim zmanjšanjem globalnih emisij v drugem ciljnem obdobju.

Zmanjšanje emisij, ki nastanejo zaradi sečnje gozdov:
Emisije povzročene s sečnjo gozdov predstavljajo okoli 20 % globalnih emisij toplogrednih plinov, kar je več kot vsota vseh globalnih emisij iz transpota. Obstoječe spodbude za zmanjšanje sečnje gozdov niso dosegle svojega namena. Na Baliju bo potrebno na pogajalsko mizo postaviti nove politike in spodbude, da se zagotovi: bistveno in pravočasno zmanjšanje emisij zaradi sečnje gozdov, dodatno zmanjšanje emisij v razvitih državah ter da bodo sprejete politike pravične in okoljsko učinkovite.

Delitev čistih tehnologij:
Čiste tehnologije imajo ogromen potencial za cenovno ugodno zmanjševanje rasti emisij v državah v razvoju, vendar je IPCC ugotovil, da je prenos tehnologij počasen. Bali mandat mora pripraviti prostor za odpravljanje ovir prenosa čistih tehnologij in razvitim državam zadati stroge obveze za delitev znanja, usposabljanja in tehnologij. Nekateri elementi mehanizma za prenos tehnologij bi lahko bili: zavezujoči cilji za raziskave in razvoj čistih, učinkovitih, obnovljivih tehnologij za razvite države, podprte z zahtevami za deljenje tehnologij z državami v razvoju, finančni mehanizem za pospeševanje aktivnosti širše gradnje zmogljivosti v nerazvitih državah, sektorko-specifični programi za uvajanje najboljših tehnologij ter za izkoreninjenje umazanih, odstranitev ovir pri trgovanju s čistimi tehnologijami v razvitih državah, določitev konca subvencioniranja sektorjev fosilnih goriv v razvitih državah.

Dodatne informacije:
– Več informacij o konferenci na Baliju (dnevni redi, spremljevalni dogodki, uradne novice in naznanila, delovni dokumenti itn.) najdete na spletni strani www.unfccc.int .
– Poročila medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) najdete na spletni strani www.ipcc.ch .
– V času pogajanj izdaja mednarodna mreža Climate Action Network posebno glasilo – Eco, ki predstavlja pogled NVO na dogajanje. Glasilo je dostopno na spletni strani http://www.climatenetwork.org/eco/index.html .
– IISD Reporting Services prav tako izdaja dnevno glasilo – Earth Negotiations Bulletin, ki objektivno predstavlja dogajanje na konferenci. Glasilo je dostopno na spletni strani http://www.iisd.ca/climate/cop13/ .

Focus kontakt na Baliju:
Barbara Kvac, [email protected], 040 722 149