V najnovejšo zbirko slovenskih dobrih praks blaženja podnebnih sprememb smo z Umanotero vključili socialno podjetje Eko Prlekija. Dobre prakse lokalne oskrbe z ekološko hrano, ki izkazujejo koristi za kmetije in potrošnike, s svojim zgledom pomembno spodbujajo prehod v bolj trajnostni prehranski sistem.
Svetovna veriga oskrbe s hrano je vir skoraj tretjine vseh od človeka povzročenih emisij toplogrednih plinov in je drugo največje gonilo podnebnih sprememb, takoj za proizvodnjo energije. Poleg tega največ prispeva k izgubi biotske raznovrstnosti, onesnaženju vode in tal in krčenju gozdov. To ustvarja začaran krog, saj podnebne spremembe in poslabšanje stanja okolja vse bolj ogrožajo kmetijsko pridelavo in zmanjšujejo varnost oskrbe s hrano.
Pomembna vloga podeželskih skupnosti in malih kmetij
Kljub temu so bili prehranski sistemi v razpravah o podnebnih politikah do nedavnega bolj ali manj prezrti. Na lanski podnebni konferenci COP28 v Dubaju pe je bila oblikovana Deklaracija o trajnostnem kmetijstvu, odpornih prehranskih sistemih in podnebnih ukrepih, ki je prvi politični dokument na področju hrane v okviru mednarodnega podnebnega političnega procesa. V deklaraciji so podpisnice – med njimi Slovenija – izrazile namero, da se bodo zavzele za ohranjanje, varovanje in obnavljanje kmetijskih tal in naravnih ekosistemov, izboljšanje zdravja tal in biotske raznovrstnosti ter prehod od praks z večjimi emisijami toplogrednih plinov k bolj trajnostnim pristopom pri proizvodnji in potrošnji hrane. V deklaraciji je prepoznana pomembna vloga podeželskih skupnosti, malih kmetij in družinskih kmetij za povečanje trajnostne proizvodnje v kmetijstvu ter odpornosti ekosistemov.
Skladno s tem smo Umanotera in Focus v najnovejšo zbirko slovenskih dobrih praks blaženja podnebnih sprememb kot dobro prakso na področju trajnostne verige oskrbe s hrano vključila socialno podjetje Eko Prlekija. To skupnost za razvoj ekološkega kmetijstva je leta 2017 ustanovilo 8 ekoloških kmetij iz Prlekije z namenom skupne neposredne dostave ekoloških pridelkov in živil javnim zavodom in zasebnim naročnikom na dom. Osnovni namen skupnosti je skupna logistika in zmanjšanje prevozov. To poleg same ekološke pridelave in predelave še dodatno vpliva na manjšo porabo fosilnih energentov in s tem zmanjšuje emisije CO2.
Več o praksi podjetja Eko Prlekija, ekološkem kmetijstvu in o koristih prehoda na bolj trajnostni prehranski sistem, izpostavljenih v poročilu o ekonomskih vidikih trajnostne transformacije globalnega prehranskega sistema, lahko preberete v sporočilu z javnost, ki so ga pripravili v Umanoteri.
