Vabljeni na Mednarodno poletno šolo politične ekologije 2024, ki bo letos potekala pod naslovom
PRAVIČNI ZELENI PREHOD: MED JAVNIM, ZASEBNIM IN SKUPNOSTNIM
1. – 5. julij 2024
Fakulteta za družbene vede, Ljubljana
Zavedanje o nujnosti razogljičenja se je v zadnjih letih okrepilo na vseh ravneh in pri različnih družbenih akterjih. Kritični glasovi opozarjajo, da je zeleni prehod prepočasen ali premalo ambiciozen, vse bolj glasne pa so tudi zahteve, da je treba v obzir vzeti rastoče neenakosti in da potrebujemo pravičen zeleni prehod.
Ali trenutni zeleni prehod prinaša javne ali zasebne koristi? Kdo plačuje za ukrepe? Ali ukrepi prinašajo večjo moč odločanja o lastnih življenjih ali prispevajo h koncentraciji odločanja v rokah peščice? Ta vprašanja osvetljujejo protislovja, konflikte in neenakosti, ki kažejo, da je problematiko zelenega in pravičnega prehoda treba razširiti v sfero družbeno-ekološke preobrazbe.
Zeleni prehod je proces v svetovnem obsegu, ki poteka na različne načine in v okviru katerega različni akterji želijo uveljaviti svoje interese. Pomembna ločnica, po kateri se oblikuje zeleni prehod, je odnos med javnim in zasebnim. Ta razlika je politični in ideološki mejnik, ki je dodatno veljavo pridobil z uveljavitvijo neoliberalne politike. V vsakdanjih razpravah se ta ločnica dojema kot nasprotje med trgom in državo, pri čemer dejanska družbena razmerja ostanejo prikrita. Zlivanje pomenov med državo in javnim tako zamegljuje načine, s katerimi država uveljavlja zasebne interese, na primer v obliki javno-zasebnih partnerstev ali z liberalizacijo in krepitvijo tržnih mehanizmov.
Pri tehtanju med javnim in zasebnim lahko spregledamo prakse in ideje, ki presegajo to dilemo in ki se vzpostavljajo onkraj etatističnih okvirov in zasebnih motivov. Skupnostne prakse so nadvse raznovrstnih značajev, povezuje pa jih vključenost in sodelovanje večjega števila ljudi, demokratična načela ter usmerjenost h kolektivni dobrobiti in okoljski vzdržnosti.
Tako se med odgovori na okoljsko krizo izrisuje tudi alternativna praksa zelenega in pravičnega prehoda od spodaj, ki jo lahko opazujemo pri nastajajočih energetskih zadrugah, okoljskem sindikalizmu in novih oblikah solidarnosti, ki jih oblikujejo številna družbena gibanja. Temelji na novih idejah javnega, na razširitvi skupnega in na demokratizaciji številnih področij družbenega življenja.
Med letošnjimi gosti izpostavljamo naslednje predavateljice in predavatelje:
– Gareth Dale, profesor politične ekonomije na Univerzi Brunel, ki preučuje gospodarsko rast in odrast, podnebno politiko in tehnološki fetišizem;
– Maura Benegiamo, raziskovalka na področju ekonomske sociologije in sociologije dela na Univerzi v Pisi, avtorica knjige “La terra dentro il capitale”;
– Mariano Feliz, profesor na Universidad Nacional de La Plata, ki oživlja tradicijo teorij odvisnosti in jo uporablja v sodobnih feminističnih in ekoloških razpravah;
– Lavinia Steinfort, koordinatorka projektov pri Transnacionalnem inštitutu, kjer se ukvarja s (re)municipalizacijo javnih storitev in pravičnim prehodom k energetski demokraciji;
– Danijela Dolenec, politologinja in podžupanja Zagreba, ki se ukvarja s teorijo skupnega ter avtoritarnostjo in demokratizacijo na evropski polperiferiji;
– Vishwas Satgar, predavatelj mednarodnih odnosov na Univerzi Witwaterstand v Južni Afriki, urednik serije knjig »Democratic marxism« in dolgoletni aktivist.
Pridružite se nam pri razmišljanju o zelenem prehodu!
Poletna šola je zasnovana transdisciplinarno in je namenjena študentom, raziskovalcem, akademikom, aktivistom ter vsem, ki jih ekološka in družbena vprašanja kakorkoli zanimajo.
Udeležba na poletni šoli je BREZPLAČNA – rok za prijave je 1. junij 2024. Prijavite se lahko tukaj.
Več o preteklih poletnih šolah in politični ekologiji lahko preberete na naslednji povezavi: https://focus.si/tag/politicna-ekologija/.
Vse aktualne informacije v zvezi s programom in potekom poletne šole pa objavljamo na spletni strani www.politicalecology-ljubljana.si.
