Kritična refleksija uspehov in neuspehov zelenega prehoda
Mednarodna poletna šola politične ekologije je tudi v četrti izvedbi vzpostavila most med družboslovnimi in okoljskimi znanji ter ponudila prostor za izmenjavo mnenj, interdisciplinarno razpravo in kritični premislek o zelenem prehodu skozi oči družboslovne znanosti oziroma kritične teorije.
Skupno več kot 120 udeležencev in udeleženk – domačih in tujih študentov, uglednih predavateljev, raziskovalk, predstavnikov civilne družbe, uradnic, novinark in drugih, je med 1. in 5. julijem skozi predavanja, delavnice in številne razprave iskalo nove odgovore, ki bodo prispevali k razumevanju družbenih in političnih razsežnosti obstoječih okoljskih problemov ter začetek oblikovanja alternativnih načinov njihovega reševanja.
Z letošnjim naslovom “Pravični zeleni prehod: med javnim, zasebnim in skupnostnim” smo želeli vzpostaviti okvir premisleka, ki omogoča vpogled v kompleksnost, interese in konfliktnost ter v protislovja zelenega prehoda. Program je bil strukturiran po dnevih: v ponedeljek so predavatelji pretresali procese zelenega prehoda z različnih gledišč, v torek so bila v središču ekonomska vprašanja, tudi iz vidika periferije in njene odvisnosti, v sredo smo obravnavali energetsko demokracijo kot primer alternativnega oz. pravičnega zelenega prehoda, v četrtek pa pod lupo vzeli mesto oz. urbane transformacije, kjer se vse tendence pogosto zgostijo v prostoru. Petek je bil dan za združevanje razprav in refleksijo, od torka do četrtka pa so bile del pedagoškega dela programa tudi predstavitve doktorskih študentov.
Ne samo tehnična, ampak tudi družbena in politična vprašanja
Namen tudi letošnje mednarodne poletne šole politične ekologije je bil prispevati k boljšemu razumevanju družbeno-okoljske realnosti, ki bo vsem prisotnim služilo pri prizadevanjih za prihodnost znotraj okvirov planetarnih omejitev. Ponovno je bilo, tako tekom predavanj kot med razpravami, izpostavljeno, da je okoljska kriza v prvi vrsti družbeni problem, s tem pa tudi politični, ter je tako tudi zeleni prehod veliko več kot zgolj nevtralna tehnična nujnost.
Obstaja veliko odtenkov »zelenega prehoda«, ki je postal ena izmed osrednjih tematik političnega boja. Gre za tekmovanje med konkurenčnimi vrednotami, strategijami, politikami itd., vključno s sporom o tem, kako opredeliti okoljsko krizo in njeno urgentnost, je uvodoma poudaril profesor podnebne in politične ekonomije Gareth Dale. Tekom predavanja Kaj je zeleni prehod, zakaj poteka tako počasi, kdo stoji za nasprotovanjem in kaj naj sploh storimo?, s katerim je odprl letošnjo poletno šolo politične ekologije, pa je spomnil še na lekcijo epidemije covida: tudi zelo radikalne ukrepe, ukrepe v smeri odrasti, je mogoče izvesti skoraj čez noč, če je politična volja in strinjanje o objektivni urgenci.
Vtisi, mnenja in pohvale
Sultana Jovanovska, doktorska študentka politologije na Fakulteti za družbene vede, ustanoviteljica in predsednica Inštituta za politično ekologijo v Skopju in članica Inštituta za ekologijo, ki je soorganizator poletne šole: »Mednarodna poletna šola politične ekologije vzpostavlja prostor za izmenjavo med disciplinami in daje spodbudo za naslavljanje teh tematik. Ni klasična konferenca, na kateri se zgolj predstavijo določene tematike, ampak gre za poglobljena predavanja profesorjev, na katerih je mogoče povezovanje, učenje in razpravljanje. Tekom razprav se odpirajo nova vprašanja, ki jih še moramo nasloviti in s katerimi se bo potrebno še ukvarjati za prihodnost. Dragoceno je, da imajo tudi študentje možnost, da predstavijo svoje tematike, ki jih raziskujejo ali pa želijo raziskovati, s svojimi tematikami pa odpirajo številna vprašanja tudi za profesorje. Prihajajo doktorski študenti iz različnih delov sveta iz različnih disciplin in iz različnih kontekstov, pokažejo zelo različne prakse, lahko delijo svoje izkušnje in se povežejo glede svoje raziskave. Tako se lahko tudi profesorji učijo od doktorskih študentov.«
Gareth Dale, profesor podnebne in politične ekonomije ter vodja katedre za družbene in politične vede na Univerzi Brunel v Londonu, ki se trenutno v svojih raziskavah osredotoča na paradigmo rasti in politično ekonomijo okolja, zlasti ga zanimata tehnološki fetišizem in podnebne spremembe: »Mednarodna poletna šola politične ekologije je bila najbolje organiziran akademski dogodek, ki sem se ga udeležil. Zagotovila je prostor za kritičen vpogled v družbene in okoljske krize, ki vladajo našim obzorjem, ter za raziskovanje naprednih rešitev. Že zelo dolgo nisem bil v stiku s toliko idejami in s toliko konstruktivne energije. Ljubljano zapuščam zelo navdihnjen in poln upanja za prihodnost.«
Mila Miletić, študentka družbene geografije na Univerzi v Bambergu v Nemčiji:»Ne prihajam neposredno iz področja politične ekologije, tovrstnih tematik tudi ni v mojem kurikulumu. Ker pa me to zanima, iščem načine, kako do tega znanja. Pritegnili so me predavatelji, njihova profesionalnost in strokovnost, prepričalo pa me je tudi priporočilo. Poletna šola je na res dobrem glasu, priporočajo jo tudi predavatelji iz preteklih let. Zdaj sem se tudi sama prepričala, zakaj. Organizatorji so ustvarili prostor, v katerem smo mi lahko kritični in kritično nastrojeni, hkrati pa ob tem tudi zelo konstruktivni. Udeleženci študiramo v različnih državah, niti ne nujno v državah, od koder prihajamo, imamo zelo različno znanje, kar dodatno doprinese vsaki izmed teh številnih razprav. Vsak ima drugačna vprašanja, kar vodi razpravo na še višji nivo. Všeč mi je, da so prisotni ljudje, ki so iniciatorji idej, in da je šola dostopna vsem, navsezadnje smo študenti. Fenomenalno je bilo, moja pričakovanja so bila presežena in v pogovorih z ostalimi slišim, da so navdušeni tudi tisti, ki imajo za seboj veliko različnih poletnih šol in konferenc.«
Pedro Palma, okoljski inženir in raziskovalec na Središču za okoljske in trajnostne raziskave CENSE na NOVA Univerzi v Lizboni, ki dela na področju gradnje energetske učinkovitosti in razogljičenja ter prepoznavanja in blaženja energetske revščine: »Po udeležbi na lanskoletni zelo navdihujoči in poučni Mednarodni poletni šoli politične ekologije v Ljubljani sem na letošnjo poletno šolo prišel z velikimi pričakovanji in ni me razočarala. To je bil znova čudovit dogodek z zelo razgledanimi in navdihujočimi predavatelji v horizontalnem, neformalnem in prijaznem okolju, ki je spodbudil odlične izmenjave, globlje razprave in nove pomembne povezave. Uspelo mu je združiti posebno skupino ljudi, ki raziskujejo ali delajo na različnih temah, vendar so združeni v svoji viziji in boju za enakopravnejši, pravičnejši in ekološki svet. Ta poletna šola spodbuja radikalno transformativno misel in razprave, izziva status quo trenutne kapitalistične politične ekonomije, ki rojeva kopičenje bogastva, globoke neenakosti, široko izkoriščanje ljudi in virov ter uničevanje okolja in ekocid. Osredotočenost in razmislek o skupnih dobrinah in javnosti ter o potencialu teh modelov upravljanja kot resničnih in izvedljivih rešitev za soočanje s hegemonsko močjo zasebnega kapitala sta bila izjemno primerna in pravočasna v trenutnem kontekstu naraščajočega političnega razkola. Obsežne teoretične razprave in izmenjava najboljših praks, ki so potekale na tej poletni šoli, so bistvenega pomena za oblikovanje mišljenja in delovanja v smeri globoke preobrazbe realnosti, v kateri živimo.«
Melissa Garcia Lamarca, izredna profesorica na Središču za trajnostne študije Univerze v Lundu na Švedskem, ki se v svojih raziskavah posveča nepravičnosti na področju stanovanj in neenakosti v zvezi z zelenimi površinami v mestih: »Gre za odlično priložnost za študente in strokovnjake, ki delujejo na področju politične ekologije, da pridejo in se učijo tako od študentov kot od kolegov ter praktikov, o tem, kaj je potrebno narediti v zelenem prehodu, da bo ta pravičen in ne bo poglabljal neenakosti. Zdi se mi zelo pomembno, da je poletna šola brezplačna in s tem dostopna prav vsem študentom. Zelo mi je všeč tudi možnost, da lahko študentje predstavijo svoje delo, zato sem se tudi potrudila jim dati feedback. Vesela sem bila tudi, kako so pristopili do mene po mojem predavanju. Res je navdihujoče videti, kako so se vzpostavile različne povezave, in srečevati ljudi, ki misijo enako, imajo podobne ideje, posebno glede pravičnega prehoda in kaj ta pomeni v kritičnem smislu.«
Mariano Féliz, profesor na oddelku za sociologijo in raziskovalec na Inštitutu IdIHCS/CONICET Univerze La Plata v Argentini: »Razprave, ki so se odvijale na Mednarodni poletni šoli politične ekologije so zelo pomembne, ker globalni kapitalizem potiska človeške družbe in naravo na rob preživetja. Tveganje nenadnih sprememb v nadzoru lahko bistveno ogrozi naša življenja, posebno na periferiji. Razprave so nas opremile z novimi okvirji za analizo, kaj se dogaja, kakšne so alternative temu in kaj je potrebno narediti v smislu razmisleka o novih idejah. In ne samo o teoretičnih idejah, ampak tudi, kako se kot družba organizirati za soočanje s podnebno in okoljsko krizo. To je prostor, ki ponuja priložnost za razprave z ljudmi iz različnih disciplin, z različnimi ozadji, s katerimi sicer mogoče ne bi nikoli razpravljal. In te razprave se valijo kot snežne kepe, udeleženci izmenjujejo kontakte, se povezujejo za nadaljnje razprave in raziskave… Organizacijsko je bil dogodek odlično izpeljan. Organizatorji so ustvarili izredno domače vzdušje. Za nadgradnjo naslednje leto pa predlagam še malce več dela v manjših skupinah in pa tudi, da bi nekako v program vključili tudi gibanje.«
