Marjeta Benčina je za Primorske novice komentirala stanje prometne politike v Sloveniji, trajnostno mobilnost, javni potniški promet in širitve cest. Članek v celoti lahko preberete v tiskani izdaji ali na spletni strani Primorskih novic TUKAJ, v nadaljevanju pa nekaj poudarkov.
“Pomembno je, da kot skupnost ne razmišljamo zgolj o tem, kako bomo odpravili zastoje, ampak da dolgoročno uveljavimo tudi okolju in družbi prijazne rešitve. Dodatne kapacitete ustvarijo samo še več prometa, vožnja postane še bolj privlačna, spodbuja se selitev prebivalcev na obrobja mest, vse te širitve cest pa samo še bolj prispevajo k zastojem – to je začaran krog. Zaradi tega ne podpiramo širitve in gradnje novih cest, razen tedaj, ko je treba cesto popraviti ali denimo razširiti obvoznico, v primeru ko promet tovornjakov poteka skozi mestno središče. Vse te širitve, sploh v luči tega, da promet povzroča eno tretjino vseh toplogrednih plinov, od tega polovico prispevajo osebni avtomobili, v današnji čas več ne sodijo,” je poudarila Marjeta.
“Nekoč je bilo glavno vodilo geslo predict and provide (predvideti in preskrbeti), kar pomeni, da si kot načrtovalec sprva ugotovil, kje so ozka grla, kje so zastoji, nato pa si voznikom ‘priskrbel’ novo cesto ali si se odločil za razširitev obstoječe. Nova paradigma pa je incite and provide (spodbuditi in preskrbeti), se pravi, da se kot politik, župan ali načrtovalec mest sam odločiš, kam in kako boš speljal promet. Pomembno je, da kot skupnost ne razmišljamo zgolj o tem, kako bomo odpravili zastoje, ampak da dolgoročno uveljavimo tudi okolju in družbi prijazne rešitve.” Treba se je osredotočiti na kakovost bivanja za vse državljane, ne pa reševati probleme peščice ljudi, voznikov, je prepričana.
“Ukvarjamo se zgolj s prometno problematiko, vendar pa oseb, ki se vsakodnevno vozijo z avtomobili, spet ni tako veliko, kot mislimo. Veliko je oseb, ki so brez vozniškega izpita, in še več jih bo v prihodnjih letih, glede na to, da se prebivalstvo stara. Poleg starejših so tukaj še otroci in mladi, ki nimajo izpita, gibalno ovirane osebe in osebe z raznimi motnjami. Zaradi tega v društvu poudarjamo, da je rešitev na dlani javni potniški promet, ki je že zdaj dobro razvit, ki je nekoč prevažal ogromno potnikov, danes pa se nekako noče ‘prijeti’. Neke manjše rešitve na tem področju sicer so, a se na splošno vlaga precej več v ceste. Ljudje čedalje večji del svojega dohodka namenjajo za vzdrževanje vozila in za gorivo. Zaradi čedalje višjih stroškov, zlasti pri trenutnih cenah goriva, in zaradi slabe dostopnosti javnega potniškega prometa so nekako prisiljeni, da svoj denar mečejo v nekakšno jamo brez dna,” je še povedala in dodala, da temu pravijo mobilnostna revščina.
