Razmere na energetskem trgu še povečujejo zahteve po energetski neodvisnosti. Na mikroravni so se začele pojavljati energetske zadruge, ki jih običajno poganjajo obnovljivi viri energije. V Studiu ob 17h se je Metka Pirc pogovarjala o energetskih zadrugah – v kolikšni meri bi s tem lahko omogočili samooskrbo, kdo in kako lahko ustanovi energetsko zadrugo in kako je posameznikom ter
manjšim skupnostim tlakovana pot do energetske samozadostnosti?
Gostje:
Tina Seršen, državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo;
Boris Kupec, predsednik uprave Elektro Celje, podjetja za distribucijo električne energije;
Gorazd Ažman, pomočnik direktorja področja za strateške inovacije v družbi Eles;
Tomislav Tkalec, Focus, društvo za sonaraven razvoj.
Tomislav Tkalec je predstavil novo ustanovljeno energetsko zadrugo Zeleni Hrastnik, ki jo so-ustanovil Focus skupaj z Občino Hrastnik.
“Prvi projekt je skupnostna sončna elektrarna, ki bo v naslednjih mesecih postavljena na osnovni šoli v Hrastniku, kapacitete 300 kW. Šla bo pa po sistemu skupnostne samooskrbe, torej še po recimo temu stari uredbi o samooskrbi, ki zamejuje možnost vključitve na eno znotraj iste transformatorske postaje, torej samo odjemalce, ki so znotraj te transformatorske postaje, ki se lahko priključijo projektu. Torej zaenkrat smo zapolnili vse kapacitete, imamo vključenih več kot 30 akterjev – od občine, šole, nekaj podjetij in pa seveda lokalni prebivalci. Tako, da smo porazdelili te kapacitete. Sistem bo pa funkcioniral podobno kot individualna samooskrba, torej tisti, ki ne morejo si postaviti lastne sončne elektrarne na lastni
strehi zaradi različnih razlogov ali ker ne živijo v hiši ali ker nimajo zadosti sredstev, bodo tu imeli svoj delež sončne elektrarne in si na ta način zagotovili svojo letno porabo električne energije.”“Na koncu smo izračunali, da so približno prihranki za gospodinjstvo, torej po tem modelu, približno 30 odstotkov v prvih 15 letih, dokler se kredit ne odplača. Potem so pa prihranki od 60 do 70 odstotkov na gospodinjstvo. To je v primerjavi s cenami, s predkriznimi cenami električne energije. Torej zagotovo bodo cene električne energije, ne bodo več tako nizke kot so bile. Za pričakovati je, da bodo rasle. Tako, da se dejansko te investicije še prej izplačajo.”
“Mi moramo v naslednjih v sedmih, osmih letih naredit revolucijo na tem področju. Ne samo evolucijo, torej gledano na sektor obnovljivih virov energije. Zelo zaostajamo, torej primerjalno gledano, Slovenija proizvede 2 procenta električne energije iz sonca. Mislim, da je peta od zadaj v Evropski uniji, torej na evropski ravni je to povprečje 6 odstotkov. Gre za fokus energetskih politik, energetskega sektorja, ki so bile v zadnjih 10 oziroma 15 letih usmerjene in še vedno delno so, torej na velike centralizirane enote. Pozabljamo, da globalno gledano sonce in veter prevladujeta in v številu investicij in v vrednosti teh investicij in tudi cena elektrike iz sonca in vetra pada iz leto v leto in je dejansko najbolj konkurenčno. Tudi mednarodna agencija za energijo poudarja, da je sonce dejansko že kralj oziroma kraljica energetskih trgov. Torej glede na to, da smo spali zadnjih 15 let na tem področju, je treba naredit revolucijo. V naslednjih šestih, sedmih, osmih letih in rešiti precej zadev, kar se tiče omrežja, kar se tiče upravljanja omrežja, kar se tiče investicij, možnosti teh investicij. Tako, da nas čaka kar precej dela, ampak moramo začeti takoj.”
Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete TUKAJ.
