Lidija Živčič je za časnik Dnevnik komentirala akcijski načrt vlade za zmanjševanje energetske revščine.

»Akcijski načrt za zmanjševanje energetske revščine naslavlja ključne izzive; če ga bomo le dosledno izvedli, bodo to prvi nujni koraki. Zlasti smo veseli ukrepa, da bo za ljudi, ki jih pesti energetska revščina, na voljo pet milijonov evrov za sodelovanje v energetskih skupnostih,« pravi Lidija Živčič.

Na Focusu menimo, da je treba nujno razmisliti, kako bomo v skupnostne energetske projekte vključevali tudi tiste, ki si sami ne morejo privoščiti energetskega prehoda. Velik izziv pri zmanjševanju energetske revščine je tudi informiranost.

»Nekateri centri za socialno delo že informirajo in ozaveščajo o naslavljanju energetske revščine, vendar številni zaradi preobremenjenosti tega ne zmorejo. Zato je pomembno povezovanje z drugimi lokalnimi akterji, kot so društva, lokalne skupnosti in podobno. To poskuša akcijski načrt doseči z nekaj ukrepi, vsekakor pa bo praksa oziroma izvajanje načrta pokazalo, ali so ukrepi zastavljeni v pravi smeri,« pravi Lidija Živčič.

Čeprav energetsko revščino običajno definira tako imenovani trikotnik energetske revščine – nizki prihodki gospodinjstev, visoke cene energije in energetsko neučinkovite stavbe – težave segajo še globlje.

»Akcijski načrt je osredotočen na naslavljanje vzrokov energetske revščine z vidika stavb in delno visokih cen energije, kar je zelo dober začetek, na dolgi rok pa bo treba pogledati čez ‘trikotnik’. Vse več strokovnjakov namreč opozarja, da so vzroki za energetsko revščino bistveno širši. V naslednjih korakih bi bilo treba napore za zmanjševanje energetske revščine povezati z zagotavljanjem dostojnih in pravično plačanih delovnih mest, dostopnih stanovanj, kakovostne zdravstvene in socialne oskrbe …«

Kako na primer na energetsko revščino vpliva vse bolj pereča stanovanjska kriza? Mnogi najemniki danes sploh ne najdejo stanovanja, kaj šele, da bi lahko izbirali, v kakšno stanovanje se bodo vselili.

»Pogosti primeri energetske revščine se pojavljajo v najemniških stanovanjih, vendar imamo za zdaj še bistveno premalo primerov dobre prakse po Evropi, tako da je težko oblikovati rešitve. Francija ima na tem področju narejenih še največ korakov, predvsem v smeri, da morajo stavbe, ki se oddajajo, dosegati zadovoljive energetske standarde, vendar je pri nas težko uveljavljati takšne rešitve zaradi slabega nadzora tako nad najemniškim trgom kot nad energetskimi izkaznicami, « še dodaja Lidija.

Celoten članek, ki ga je pripravila Urška Rus, si lahko preberete na spletni strani Dnevnika: https://www.dnevnik.si/1043041148/slovenija/energetsko-revscine-bomo-zmanjsali-za-polovico-ce-bo-denar