Če želimo okolje ohraniti v relativno stabilnem stanju, ne smemo preseči planetarnih meja – omejitev, znotraj katerih morajo naravni sistemi Zemlje delovati, da ohranimo življenje, kot ga poznamo. A šest od devetih planetarnih meja smo že presegli. Da se izognemo nepopravljivim in potencialno katastrofalnim posledicam, bodo potrebne korenite spremembe. To je bil fokus konference Življenje znotraj planetarnih meja, ki smo jo 14. februarja organizirali v Hiši EU v okviru koordinacije Evropskega podnebnega pakta.
S konference je poročala tudi Slovenska tiskovna agencija (STA). Novinarka je opozorilo klimatologinje Lučke Kajfež Bogataj o tem, da smo v zadnjih letih naredili še večjo škodo kot prej, strnila tako:
Medtem ko je bila prva planetarna meja presežena v 70. letih prejšnjega stoletja, pa je bilo leta 2023 preseženih že šest od devetih. “Lani je bilo jasno, da smo uspeli v osmih letih narediti še večjo škodo kot prej. Med mejami, ki so bile presežene na novo oz. definirane na novo, so bile pri kemijskem onesnaževanju in vodi, ki se nahaja v tleh,” je opozorila Kajfež Bogataj in izrazila zaskrbljenost glede ekstremnega povečanja proizvodnje kemikalij za petdesetkrat v zadnjih več kot 70 letih, projekcije pa kažejo, da se bo ta številka v naslednjih 30 letih še potrojila.
“Ob tej rasti, tudi če bi mi imeli 500 inšpektorjev ali celo ministrstvo samo za pesticide, je nemogoče, da imamo kontrolo nad tem,” je poudarila (Kajfež Bogataj).
V svojem uvodnem predavanju z naslovom Naše prihodnosti na planetu, ki ne raste je Kajfež Bogataj opozorila tudi na različen prispevek držav k podnebnim spremembam – medtem ko v subsaharski Afriki presegajo le eno mejo, Evropa na drugi strani samo ene meje ne presega. Enako tudi Slovenija, kjer nam gre dobro samo pri vodi, zato je predavateljica izpostavila, da ni pošteno, da se proglašamo za zeleno destinacijo.
Drugo predavanje na konferenci pa je bilo osredotočeno na koncept odrasti in kritiko gospodarske rasti kot političnega cilja. “Odrast resno problematizira razvoj, ki ga poznamo, gospodarsko rast, na kateri temelji trenutni razvoj,” so na STA povzeli direktorico think tanka Policy Lab Ajdo Pistotnik, ki namesto BDP predlaga kombinacijo družbenih in biofizičnih dejavnikov kot kazalnika razvoja.
V zaključnem delu konference je sledila okrogla miza z ambasadorkama Evropskega podnebnega pakta, Katarino Trstenjak in Gajo Brecelj. Obe sta izpostavili pomen aktivnega državljanstva, Gajo Brecelj pa so na STA povzeli tako:
/…/ pomembno, pa je to, da “pritiskamo na ta prave gumbe” in začnemo zavračati to, da lahko “z majhnimi koraki pridemo do sprememb”. Po besedah Brecelj je na širši družbeni in politični ravni to tudi najlažja pot, ko pa govorimo o ambicioznejših premikih, pa “polovica politike skoči v zrak”. Čeprav govorimo, da pri zavedanju o problemih podnebne in biodiverzitetne krize zaupamo znanosti, pa jo na drugi strani z vsemi aktivnostmi, ki jih počnemo kot družba, zanikamo s tem, ko je ne upoštevamo, je menila.
Naše poročilo s konference lahko preberete tukaj, poročilo STA pa so poobjavili tudi na portalu N1:
Avtor naslovne fotografije, na kateri so Luka Mofardin (Focus), Katarina Trstenjak in Gaja Brecej, je Daniel Novakovič/STA.
