Lidija Živčić je za revijo ESG (Environmental, Social, Governance – okolje, družba, upravljanje), ki je specializirana revija za trajnostni razvoj v Sloveniji, skupaj z drugimi deležniki, predstavila stališče glede načrtovane gradnje JEK2.

JEK2 je tvegana in ekonomsko neupravičena naložba

Stroški gradnje in vzdrževanja ponavadi krepko presežejo predvidene

Izpostavila je, da so investicije v jedrsko elektrarno vse bolj tvegane, saj stroški gradnje in vzdrževanja ponavadi krepko presežejo predvidene.

“Nemški inštitut za ekonomske raziskave DIW Berlin je naredil oceno dobičkonosnosti gradnje jedrskih elektrarn na osnovi trenutno veljavnih parametrov (cen, tehnologije …). Rezultati so pokazali, da naložba v jedrsko elektrarno v vseh primerih povzroči velike finančne izgube.  Spomnimo, TEŠ6 je bil prvotno ocenjen na 602 milijona evrov, na koncu pa smo zanj plačali 1,4 milijarde evrov.”

Cena elektrike iz novih jedrskih elektrarn iz leta v leto raste

Po napovedih relevantnih mednarodnih institucij bo delež obnovljivih virov energije v prihodnjih letih le še rasel, v Sloveniji pa bi raje gradili nov jedrski blok, namesto da bi si prizadevali za povišanje tega deleža. Medtem iz leta v leto raste cena elektrike iz novih jedsrkih elektrarn, predvsem zaradi višjih stroškov izgradnje, pa tudi iz različnih varnostnih razlogov.

“Mednarodna agencija za energijo in vse ostale relevantne mednarodne institucije ugotavljajo, da večina kapacitet za proizvodnjo električne energije, ki začenjajo obratovati v zadnjih letih, temelji na obnovljivih virih energije in, da je sonce že najcenejši vir električne energije, medtem ko cena elektrike iz novih jedrskih elektrarn iz leta v leto raste predvsem zaradi višjih stroškov izgradnje, pa tudi iz različnih varnostnih razlogov. Po napovedih bo delež obnovljivih virov energije v prihodnjih letih še rasel. Predvsem sonce in veter bosta dobila osrednjo vlogo pri zagotavljanju električne energije. Medtem ko imamo v Sloveniji delež proizvedene električne energije iz sončnih in vetrnih elektrarn le slabih 8 %, bi raje gradili nov jedrski blok, namesto da bi si prizadevali za povišanje tega deleža.”

Jedrska energija ni rešitev za podnebno krizo

Pogosto slišimo argument, da je jedrska energija nizkoogljična. Potrebno se je zavedati, da jedrska energija ne bo rešila podnebja, pa naj njeni zagovorniki to še tako zelo zatrjujejo. V fazi proizvodnje električne energije so izpusti res nižji kot pri drugih klasičnih tehnologijah. Če pa vzamemo celotni krog, od pridobivanja urana do odlaganja jedrskih odpadkov, se ta slika precej spremeni. Prav tako nam je časa za podnebno ukrepanje ostalo zelo malo: večino ukrepov bi morali izvesti do leta 2030, do takrat pa novega reaktorja ne bo.

“Če hočemo dejansko nasloviti podnebno krizo v času, ki nam je še na voljo, moramo iskati druge rešitve. Razen tega je treba upoštevati dejstvo, da pri proizvodnji elektrike nastane okvirno četrtina vseh toplogrednih plinov na svetu, zato je morebitni prispevek energije iz jedrskih elektrarn k reševanju svetovne podnebne krize zanemarljiv. Na ta račun bi le porabili ogromno sredstev, ki bi jih lahko angažirali za zmanjševanje izpustov drugod oz. z drugimi ukrepi in s tem tudi zamudili priložnosti za vlaganje v obnovljive vire energije.”

Jedrska energija ima še kopico nerešenih vprašanj

“– od rešitve za visoko radioaktivne odpadke in stroškov skladiščenja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov do nevarnosti jedrskih nesreč in potresne nevarnosti v Krškem. Preden se spuščamo v širitev jedrskih kapacitet, moramo imeti rešena vsa ta in še številna druga vprašanja,” opozarja Živčić.

Proces odločanja o JEK2 je nejasen in netransparenten

Focus je kritičen tudi do postopka odločanja v zvezi z gradnjo JEK2, saj je netransparenten in nejasen.

“Projekt JEK2 se zdaj že vztrajno kotali po svoji poti. Podporo mu nudi vsa politika, javne razprave pa v bistvu ni, saj je zaznavati le enostransko navijanje za JEK2. Proces odločanja o nadaljnji rabi jedrske energije in novih jedrskih objektih v Sloveniji je nejasen in nepregleden ter v veliki meri poteka za zaprtimi vrati. Kljub koalicijskim obljubam o transparentnosti in odgovornem odločanju, politika, tako koalicija kot opozicija, zdaj zavzeto tlakuje pot drugemu bloku jedrske elektrarne Krško.”

Se nam obeta novi TEŠ6 oz. njegov 10-kratnik?

Rezultat se že nakazuje – pregrešno drag projekt, v katerem izginjajo milijoni, ter visoka cena za prebivalstvo. Razen, če se uspemo upreti temu nesmiselnemu in neekonomičnemu projektu, ki nam ga vsiljuje jedrska stroka v spregi s politiko.

“Vse nakazuje na ponovitev zgodbe TEŠ6 in tudi Magne: lobisti projekta mimo volje in vednosti javnosti preko vlade, bolj specifično preko posebnega državnega sekretarja, ki je zadolžen samo za projekt JEK2, delajo potrebne korake za gradnjo novega jedrskega reaktorja. Preden bo do besede prišla javnost, lahko pričakujemo, da bo projekt že tako daleč – porabljenega ogromno denarja, sprejeta vrsta odločitev – da bo na mizi znova argument, da se projekta ne da več ustaviti.”

Kaj je alternativa?

Seveda bo marsikdo vprašal, kaj je alternativa. Vse več analiz in držav dokazuje, da je prehod na obnovljive vire mogoč. Ni lahek, ni pa nemogoč. A ob tem Živčić spomni na slovenski kontekst:

“Pri nas je bolj problem v tem, da rešitve, kot so gradnja TEŠ6 in NEK2, ustrezajo določenim igralcem v energetski areni in politiki, ki bi jim razpršena proizvodnja iz obnovljivih virov energije odvzela moč in glavno vlogo. Če je prehod na obnovljive vire mogoč drugod, je mogoč tudi pri nas. Vse ostalo je pesek v oči.”

Celoten članek je na voljo na spletnem portalu Zelena Slovenija TUKAJ.