Tekstilna industrija je druga največja onesnaževalka okolja, pred njo je le naftna industrija. V zadnjih petnajstih letih se je proizvodnja oblačil skoraj podvojila.
Hitra moda pomeni hitro in »poceni« (po nizki ceni za potrošnike, a visokih okoljskih in družbenih stroških, ki seveda niso vračunani v to ceno) narejena oblačila, ki kopirajo trende visoke mode.
Nina Tome, strokovna sodelavka Focusa, pojasnjuje, zakaj je hitra moda tako problematična:
“Hitra moda je problematična zaradi tempa proizvodnja–nošnja–odpadek, ki ga spodbuja. Ocenjeno je, da se več kot polovica izdelkov hitre mode zavrže v manj kot letu dni. Na leto kupimo vsaj 100 milijard kosov oblačil, zavržemo pa jih kar 92 milijonov ton.«
Večina naših oblačil je narejena v tujini, v državah t. i. svetovnega juga. Tekstilna industrija običajno kot glavni razlog za selitev proizvodnje navaja cenejšo delovno silo. Delavke in delavci v teh državah za uro dela prejmejo tudi manj kot 50 centov, delajo pa v razmerah, ki veljajo za suženjsko delo.
Nina dodaja, kakšne principe moramo uveljaviti namesto hitre mode:
“Danes imamo na svetu več oblačil, kot jih potrebujemo, da bi dostojno oblekli vse ljudi na svetu, zato je smiselno, da se njihova proizvodnja zmanjša, da postane bolj kakovostna in da se močno podaljša življenjska doba oblačilom, tudi s popravili, predelavo in izmenjavami.“
Več si lahko preberete:
