Sodelavki in sodelavca Focusa so za portal Zelena Slovenija odgovarjali na vprašanja o zavzemanju za odrast, o energetski učinkovitosti in o zaostajanju pri uvajanju obnovljivih virov energije, zelo pa so izpostavili prometni sektor, ki prednjači pri izpustih toplogrednih plinov. Skupinski intervju v celoti lahko preberete na portalu Zelena Slovenija TUKAJ.
Podnebna politika
Glede upravljanja podnebne politike v Sloveniji so kritično izpostavili predvsem manjko na področjih:
- dobre organizacijske in kadrovske strukture,
- celovite organizacijske strukture podnebnega upravljanja,
- vzpostavitve znanstvenega posvetovalnega telesa,
- celovitega spremljanja izvajanja podnebnih ukrepov in
- sprejema Podnebnega zakona.
” Velik problem v Sloveniji predstavlja pomanjkanje dobre organizacijske in kadrovske strukture, ki bi ustrezno podpirala učinkovito izvajanje podnebne politike,” je poudaril Taj Zavodnik.
Kakšen naj bi bil zeleni prehod države do leta 2030?
Na eni strani moramo poskrbeti, da z ustreznimi in pravočasnimi rešitvami preprečimo najhujše posledice podnebnih sprememb. Na drugi strani pa zagotoviti, da bomo znotraj planetarnih omejitev vsi živeli dostojno.
“Potrebujemo takojšnjo opustitev vseh fosilnih virov energije in intenzivno investiranje v obnovljive vire energije (OVE), ukrepe energetske učinkovitosti, javni potniški promet, premestitev tovornega prometa na vlake, preobrazbo prehranskega sistema idr. ”
“Načelo ‘’energetska učinkovitost na prvem mestu’’ mora postati ključna prioriteta vseh. Izvesti moramo vse tehnično in ekonomsko izvedljive ukrepe za zmanjšanje rabe energije,” dodaja dr. Tomislav Tkalec.
Ob tem pa so poudarili še, da moramo:
- do l. 2030 doseči vsaj 60 % delež energije iz OVE,
- do konca l. 2023 pripraviti načrt čimprejšnjega prehoda k 100% OVE.
- vzpostaviti obsežen program spodbud za energetsko samooskrbo iz OVE tako za gospodinjstva kot industrijo s poudarkom na sončni energiji ter vlaganjem v distribucijsko infrastrukturo in hranilnike energije,
- ukiniti vse posredne ali neposredne subvencije fosilnim in jedrskim virom najkasneje do leta 2023 in
- sprejeti takojšnjo prepoved uvajanja novih subvencij fosilnim in jedrskim virom.
Prometni sektor
Izredno pomembno je postalo, kaj bomo že v tem desetletju naredili v prometnem sektorju, saj je to sektor z največ izpusti toplogrednih plinov. V prvi vrsti zato potrebujemo drastično zmanjšanje motornega prometa, ki je posledica prevoza ljudi in blaga. Tu imajo lahko pomembno vlogo družbene inovacije in digitalizacija, ki so že v času epidemije optimizirale poti prebivalcev. Na območjih z visokim potencialom rabe javnega potniškega prometa je potrebno investirati v hiter, pogost in udoben javni prevoz, ki bo pritegnil delovno aktivno prebivalstvo. Drastično pa moramo zmanjšati delež poti pod 5 km. Trenutno jih 60 % opravimo z avtomobilom. To lahko dosežemo z vlaganji v boljšo infrastrukturo za aktivno mobilnost, kot sta na primer hoja in kolesarjenje. Načrtovanje prometne infrastrukture mora dati prednost ukrepom, ki zmanjšujejo potrebe po mobilnosti.
Predlog direktive o skrbnem pregledu poslovanja podjetij glede trajnostnosti
Cilj direktive EU je, da prepreči škodo za ljudi in planet, zagotavlja spoštovanje človekovih pravic ter da bo prispevala k okoljskim in podnebnim ciljem. Tudi to, da bo zagotovila prizadetim ljudem po vsem svetu pravično popravilo in poplačilo škode. Jeseni 2021 smo izvedli anketo v devetih državah EU, ki je pokazala, da si več kot 80 % evropskih državljanov želi močne zakone, ki bi podjetjem nalagali odgovornost za kršitve človekovih pravic in okolja v tujini. Glede na podporo javnosti in dejstvo, da dosedanje, pretežno prostovoljne zaveze podjetij, niso imele želenega učinka, je direktiva hkrati spodbuda, opomin in priložnost. Spodbuda podjetjem, da se usmerijo v bolj trajnostne in etične prakse, ki jih želi tudi potrošnik. Pa tudi zato, ker bodo na ta način imela podjetja enaka pravila igre, v kolikor bodo njihove verige segale preko meja EU. Opomin zato, ker dosedanji ukrepi na nobeni ravni niso dosegli želenega učinka. Primer je otroško delo. V zadnjem desetletju je poraslo za 14 odstotkov kljub prostovoljnim zavezam svetovnih proizvajalcev čokolade. Je pa obenem priložnost, da podjetja, ki so zavezana etičnim in okoljskim ukrepom, delujejo pod enakimi pogoji kot tista, ki tega prostovoljno ne bi storila. Za potrošnika pa to končno pomeni, da ne bo potreboval detektivskih veščin za odkrivanje in izogibanje izdelkom, ki vsebujejo izkoriščanje ljudi in uničevanje okolja.
Na Focusu smo objavili analizo in komentarje sedanjega predloga in jih poslali odločevalcem.
“Danes dela več kot 2 milijona otrok samo v zahodni Afriki. Še vedno izgine za eno Blejsko jezero gozdov vsakih 7 minut. Vse to večinoma za pridelavo surovin, ki jih uvažamo tudi v EU,” poudarja mag. Živa Kavka Gobbo.
Družbeni učinki blaženja podnebnih sprememb
“Izjemnega pomena je, da pri oblikovanju podnebno-energetskih smernic v Bruslju in tudi pri prenosu teh ukrepov v slovenski pravni red veliko pozornosti posvetimo temu, da učinkovito blažimo nezaželene družbene učinke. Možnosti za blaženje neželenih družbenih učinkov je veliko, le odločevalci se jih morajo zavedati in jih vključiti v oblikovanje ukrepov, ” poudarja dr. Lidija Živčič.
Kako zelene so zelene tehnologije?
To vprašanje smo si postavili, ker smo v zadnjih letih priča številnim člankom, prispevkom in raziskavam, ki izpostavljajo negativne vidike zelenih tehnologij. Konec koncev – take prijeme uporablja tudi fosilni kapital, ki se še vedno na vse pretege bori za svoj kos pogače profitov. Številni s strani industrije fosilnih goriv financirani prispevki izpostavljajo negativne učinke OVE, kot ustrezne rešitve pa prikazujejo zajemanje in shranjevanje ogljika (ang. Carbon capture and storage – CCS), zemeljski plin, v skrajnih primerih pa, celo pod pretvezo pravične tranzicije, nadaljnjo rabo premoga. A dejstvo je, da so zelene tehnologije nujne za pravočasen zeleni prehod, so edina pot, kako pravočasno nadomestiti fosilna goriva. Seveda imajo te, podobno kot katerakoli rešitev, določene negativne posledice. Zato moramo poskrbeti, da bodo te tehnologije primarno služile potrebam ljudi, da bo njihova implementacija podvržena demokratičnemu nadzoru, da bomo poskrbeli za ustrezne okoljske standarde in reciklažo ter da bomo ob tem ustrezno poskrbeli za druge ukrepe zelenega prehoda, ki jih brez dvoma potrebujemo.
Nova spletna igra o trajnostnem in etičnem prehranjevanju Futr za jutr
Učenje je lahko tudi zabavno, pa čeprav o resnih temah. Ena takšnih je tudi tema pridelovanja in potrošnje hrane. Hrana, ki jo vsakodnevno zaužijemo, lahko vsebuje nevidne sestavine, ki se jih pogosto sploh ne zavedamo. To je lahko npr. deforestacija oz. krčenje gozdov, saj je bil za potrebe pridelave te hrane uničen gozd. Lahko so pesticidi, ki so prepovedani v EU, a vseeno uporabljeni pri pridelavi hrane izven EU meja. Lahko je to visok ogljični odtis zaradi velike količine porabe naravnih virov ali pa moderne oblike suženjstva in otroško delo, ki je pogosto del dobavne verige pomarančnih sokov in čokoladnih izdelkov. Pogosto ravno te sladke izdelke radi privoščimo svojim otrokom. Prav je, da jim postrežemo tudi s pomembnimi informacijami o tem, od kod prihaja hrana, ki jo jejo vsak dan. Ko je odgovor na to vrt, je zgodba bolj enostavna, pri čokoladi pa je pot od kakavovca do naših ust veliko daljša in kompleksnejša.
Da bi tovrstna ozaveščanja o dobavnih verigah s hrano olajšali in temo približali mladim, smo na Focusu skupaj z zavodom Danes je nov dan razvili igro, v kateri se lahko na zabaven načinu ukvarjamo s temo in se preizkusimo v sestavljanju trajnostnega obroka. Igrate jo lahko na: futrzajutr.si.
