Marjeta Benčina, ki v Focusu pokriva področje trajnostne mobilnosti, je gostovala na valovih 1. programa Radia Slovenija. Tokratni Studio ob 17h je vodila novinarka Špela Novak in oddajo naslovila Onesnažen zrak ubija – kako dolgo še?

Promet je eden od glavnih krivcev za onesnaženost zraka in v povezavi s tem je Benčina izpostavila, da na področju prometa zelo pogrešamo jasno prometno strategijo. Takšno, ki bi dala poudarek javnemu potniškemu prometu in aktivni mobilnosti.

»Čeprav se po eni strani zelo veliko govori o trajnostnih ukrepih, po drugi strani še zelo velik delež financ vlagamo v ceste, v širjenje cestne infrastrukture, v dodatne pasove za avtomobile in s tem pač dajemo signal ljudem, da ni druge rešitve, kot da se vozijo z avtomobili. Zato tudi, ko želimo ljudi ozaveščati oziroma jim govorit kaj morajo početi, je prvi predpogoj, da jim omogočimo učinkovit javni potniški promet, da bodo lahko dovolj hitro prišli od ene lokacije do druge. In pa seveda ustrezno infrastrukturo za pešce in kolesarje.«

Ko govorimo o onesnaženosti zraka, je potrebno posebej omeniti tudi problematiko onesnaženega zraka v okolici šol in vrtcev, saj so otroci ranljiva skupina.

»V projektu Trajnostna mobilnost v vrtcih in osnovnih šolah smo ugotovili, da v povprečju 60 odstotkov otrok starši v vrtec pripeljejo z avtomobilom, v šolo pa 30 odstotkov otrok. V smernicah, ki smo jih pripravili, smo želeli dati nasvete tako otrokom, kako se izogibati območjem z visokimi koncentracijami onesnaževal v zraku ter na drugi strani šolam in lokalni skupnosti kaj lahko storijo. Predvsem lahko ozaveščajo o tem, opravljajo več meritev na tem področju in pa seveda, da omejijo motorni promet v okolici šol. Zlasti problematičen je prosti tek motorja, ko mirujoča vozila pustimo s prižganimi motorji in pa ta nenadna zaviranja ter pospeševanja pred vrtci in šolami. Tukaj so uspešni projekti, kot je recimo šolska ulica, kjer v bistvu območja v okolici šol zaprejo za motorni promet, bodisi samo v jutranjih konicah, bodisi za ves čas. S tem spodbujamo, da starši, če že morajo z avtomobilom, parkirajo nekoliko dlje in pospremijo otroka peš. Poznamo seveda primere, ko starši želijo zapeljati otroke praktično do garderobe in šole imajo včasih zvezane roke kaj še lahko naredijo. Ampak v sodelovanju z lokalnimi oblastmi bi morale jasno dati staršem vedeti, da to ni pravi način.«

Veliko k onesnaženosti zraka prispevajo tudi individualna kurišča, zato je Benčina v oddaji med drugim spomnila še na analizo možnosti omejevanja kurjenja lesne biomase v malih kurilnih napravah v občinah, v okviru katere smo v Focusu skupaj s Pravno-informacijskim centrom NVO pripravili predloge za občine in za pristojno ministrstvo.

»Občine sicer imajo neko izvorno pristojnost na področju varstva zraka in lahko z odloki to urejajo, vendar pa nimajo nadzora nad izvajanjem. Inšpektorjev je premalo. Inšpekcijski nadzor je neučinkovit, prepočasen, kazni so pa zelo nizke. Niso dovolj, da bi ljudje prešli na druge načine ogrevanja. Navadno se zatakne pri financah. Subvencije Eko sklada niso dovolj in tukaj bi mogoče občine še potrebovale dodatno podporo.«

Analiza s predlogi je dostopna tukaj.