Naša predsednica se vedno rada odzove na prošnje za intervju. Če je le mogoče, prilagodi svoj urnik in se potrudi najti termin za pogovor. V Focusu se namreč zavedamo, da so mediji eden od naših najpomembnejših kanalov za doseganje ljudi. Več prostora kot dobimo, bolj smo veseli. In zelo nas razveseli, ko nas opazi kakšen nov medij, da naša sporočila dosežejo nova občinstva, ki jih sicer po ustaljenih poteh ne bi…
In kot to Živa dobro zna, se je pred kratkim razgovorila za revijo Grazia, za njeno zeleno izdajo Go green (dostopna je samo v tiskani obiki). Predvsem o tem, kako naše navade in odločitve iz vsakdanjika vplivajo na svet in prihodnost. In o tem, da pravo ceno namesto nas plačajo drugi. Vendar pa nismo pri tem čisto nemočni.
»Posamezniku kot potrošniku se daje prevelika teža, saj odločevalci in podjetja ves čas obljubljajo spremembo strategije, ko se bo spremenil potrošnik, kar je le izgovor za odsotnost akcije. Menim, da je osnovno vprašanje, ki si ga mora potrošnik postaviti ali stvar potrebujem ali lahko potrebo zadovoljim drugače? Izogibanje nakupovalnim centrom je ena pot, zapisovanje, kaj potrebujemo, druga, vsekakor pa vse odločitve ne bi smele biti na ramenih posameznika. V luči selekcije, ali stvar res potrebujem, je nakup, pa kjerkoli že, manj sporen. Krivda je tukaj nesmiselna oziroma delno smiselna edino kot nekaj, kar nas napeljuje k boljšim izbiram. Pri tem pa se moramo zavedati, da nismo samo potrošniki, temveč tudi državljani in člani skupnosti. V tej vlogi lahko naredimo več kot zgolj pred blagajno trgovini.«
Brez nepotrebnega moraliziranja je povzela glavne probleme in tudi nekaj rešitev zanje.
»Politiko bi morali zastaviti tako, kot je trenutno zastavljena predvsem na ravni besed vse usmeriti na trajnostne cilje, omejiti segrevanje planeta na stopinjo in pol, obenem pa ohranjati sisteme, ki bi ljudem omogočili združitve za bolj ekološke odločitve. Seveda to pomeni decentralizacijo določenih sistemov, ki so močno centralizirani na primer proizvodnja energije, bi tem veliko spremenili. Hkrati gre tudi za omejevanje ali prepoved škodljivih praks določenih tovarn negativnimi vplivi na lokalno prebivalstvo, izdelkov, ki so bili proizvedeni otroško delovno silo. Država bi morala stopiti na stran žrtev, ne pa profita. Torej ne govorimo zgolj o ozelenjevanju praks, ampak tudi spremembah določenih praks, kar je sicer lahko boleče na kratki rok, obenem nujno. Eden ukrepov bi bila lahko tudi omejitev oglaševanja, kar bi pomenilo manj impulzov in želja po instantnih nakupih. In še en ukrep se mi zdi pomemben da bi cena izražala dejanske stroške. Našega razvoja ne bi smeli meriti zgolj na podlagi rasti bruto domačega proizvoda, namesto tega bi morali ciljati na dostojno življenje za vse okviru omejitev planeta, kar pomeni tudi trajnostno odrast.«
V svojem stilu pa je Živa odgovorila tudi na vprašanje novinarke Katarine M. Bajt, kakšna je vizija Focusa za naslednjih nekaj let:
»Po eni strani smo optimistični in po drugi pesimistični. Pesimizem izvira iz napovedi znanstvenikov in prepočasnega ukrepanja, optimistični pa smo, ker vse več ljudi in skupnosti spreminja svoje prakse. Naša vizija je dostojno življenje za vse okviru omejitev planeta. Všeč mi je filozofija skupnosti Gesturing Towards Decolonial Futures, ki raziskuje pedagoške procese in metode na podlagi raziskovanja staroselskih znanj in omejitev planeta ter pravi, da je potrebno preživeti sistem pospremiti z dobro paliativno nego v zaton in obenem pomagati delovati z dobro babiško nego sistemu, ki se šele poraja, za katerega pa ne vemo, kakšen bo resnici. Pri tem pa vseeno ne smemo pozabiti na veselje do življenja, na zadovoljstvo, na sedanjost.«
