“Kadar ob nizkih dohodkih porabimo razmeroma velik delež svojih prihodkov za prevoze in mobilnost, da lahko opravimo najnujnejše aktivnosti, kot so služba, zdravnik, trgovina, pošta, banka, in moramo zato varčevati na drugih področjih, ali kadar nimamo ustreznih prevozov do nujnih dejavnosti, je to lahko že prvi znak, da smo prevozno revni,” je novinarki spletnega medija 24ur.com pojasnila Marjeta Benčina, ki je sodelovala v ciljnem raziskovalnem projektu Mobilnostna revščina v RS. V slednjem je bila oblikovana definicija, postavljeni so bili kazalniki za merjenje, opravljene prostorske analize in pripravljen nabor ukrepov za preprečevanje in blaženje prevozne revščine.

Pojav je za Slovenijo zelo relevanten, saj pri nas velik delež prebivalstva živi na redkeje poseljenem podeželju, imajo nezadovoljiv dostop do javnega prevoza in so zato zelo odvisni od osebnega avtomobila.

Naši partnerji v omenjenem projektu, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU in Urbanistični inštitut RS, so na podlagi podatkov o dohodkih in oddaljenosti od postajališč JPP z ustrezno frekvenco prevozov izračunali, da je v Sloveniji okoli 60.000 prevozno revnih.

Dostopen in učinkovit javni prevoz je rešitev tudi za prevozno revščino. Najslabša dostopnost javnega prevoza je v naslednjih statističnih regijah: posavska (39 %), pomurska (37 %), primorsko-notranjska (37 %), jugovzhodna Slovenija (34 %).

“Gotovo bodo višje cene goriva, surovin … ob zelenem prehodu podražile mobilnost, ki temelji na osebnemu avtomobilu, zato moramo vse napore usmeriti v boljšo dostopnost JPP in rešitve za podeželska območja (na primer prevozi na klic),”  izpostavlja Benčina.

Pri tem je potrebno posebno pozornost nameniti ranljivim skupinam, ljudem, ki imajo omejene možnosti premikanja bodisi zaradi fizičnih in kognitivnih ovir, motoričnih sposobnosti, starosti, spola, etnične pripadnosti ipd.:

“Gre za ljudi, ki se že zaradi svojih oviranosti ali pripadnosti neki skupini, velikokrat počutijo diskriminirane in odrinjene od družbe, s tem da nimajo ustreznih prevozov ali si jih ne morejo privoščiti, pa jih še bolj izključujemo iz socialnega življenja.

Mobilnost posameznika je zelo pomembna pri vključevanju v družbo in v prvi vrsti bi morali poskrbeti, da imajo te osebe ustrezne povezave z javnim prevozom po dostopni ceni ali brezplačno. Načrtovalci in upravljalci prometa bi morali imeti te ljudi, ki tudi niso vedno sposobni voziti avtomobila, vedno pred očmi.”

Članek na portalu Čas za zemljo, s katerim so v medijski hiši Pop TV začeli zeleni teden: https://www.caszazemljo.si/trajnostno/mobilnostna-revscina.html

O izsledkih raziskovalnega projekta je poročala tudi Slovenska tiskovna agencija, ki so jo med drugim povzeli v Dolenjskem listu: https://dolenjskilist.svet24.si/2024/05/24/289102/novice/posavje/najslabsa_dostopnost_javnega_prevoza_je_v_posavju/

Zaključno sporočilo za javnost partnerjev projekta Mobilnostna revščina v RS so opazili in povzeli tudi v Primorskih novicah: https://primorske.svet24.si/zanimivosti/slovenska-gospodinjstva-za-prevoze-namenijo-kar-pe

Več o prevozni revščini: https://focus.si/tag/prevozna-revscina/

 

Študija vpliva nestabilnih političnih in ekonomskih razmer na prevozno revščino

Lani smo v Focusu s strokovnjaki pripravili tudi Ekonomsko študijo vpliva nestabilnih političnih in ekonomskih razmer na prevozno revščino. V njej smo pokazali, da je v Sloveniji prvi kvintilni razred (tj. gospodinjstva z najnižjimi dohodki) nadpovprečno obremenjen z izdatki za prevoz ter da so izdatki za prevoz občutljivi na gospodarske razmere, čeprav se zmanjšujejo sorazmerno manj kot bruto domači proizvod, kar pomeni dodaten finančni pritisk za najbolj ranljiva gospodinjstva v času neugodnih gospodarskih razmer. Rezultati tudi kažejo, da rast cen avtomobilov vpliva na povečanje izdatkov za prevoz v večji meri kot rast cen goriva, saj se v primeru slednjega ljudje odzovejo z uporabo alternativnih oblik prevoza ali omejevanjem prevozov. Ugotovili smo, da morajo oblikovanja politik in ukrepi iti v smer predvsem zagotovitve ustreznega javnega prevoza, ki bo predstavljal sprejemljivo alternativo obstoječemu načinu prevoza za večino prebivalcev Slovenije – avtomobilu.

Študija je dostopna tukaj.