Projekt Mobilnostna revščina v Republiki Sloveniji v okviru Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2022« bo odgovarjal na vprašanja:
»Kaj je mobilnostna revščina? Kako jo opredelimo? Kakšna je dostopnost prebivalcev RS do različnih ciljnih potovanj? Katere so najbolj ranljive skupine? Kakšni so ukrepi za omilitev mobilnostne revščine?«.
Cilji projekta so naslednji:
• natančna teoretska opredelitev pojma mobilnostne revščine na podlagi literature in njene implikacije v situaciji v Sloveniji;
• analiza ključnih dokumentov in aktivnosti na področju trajnostne mobilnosti v odnosu do mobilnostne revščine na ravni Slovenije in EU;
• določitev metodologije za analizo stanja in identifikacijo mobilnostne revščine v njeni primarni in sekundarni obliki v RS;
• določitev praga mobilnostne revščine;
• identifikacija skupin prebivalcev v Republiki Sloveniji , ki jih zadeva mobilnostna revščina;
• identifikacija mehanizmov, ki povzročajo ali bodo v prihodnje potencialno povzročali mobilnostno revščino;
• identifikacija območij v Republiki Sloveniji, v katerih je mobilnostna revščina najbolj izrazita;
• priprava scenarijev stanja na področju mobilnostne revščine ob napovedi rasti cen energentov in osebnih vozil;
• priprava predlogov ukrepov za omilitev obsega mobilnostne revščine oz. njene rasti;
• komunikacija s ključnimi javnostmi.
V razpravo bomo vključevali različne deležnike tako s področja okolja in prometa, socialne partnerje in druge relevantne javne službe ter ključne odločevalce, ki bodo prejemniki nabora različnih ukrepov.
Spletna stran: https://giam.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/mobilnostna-revscina-v-republiki-sloveniji
Vodilni partner: ZRC SAZU
Sodelujoči raziskovalni organizaciji: Focus, društvo za sonaraven razvoj, Urbanistični inštitut RS
Kontaktna oseba: marjeta@focus.si
Novice o projektu
Prevozi na klic in prostovoljski prevozi – vloga občin pri prevozu prebivalcev
Občine prevozno revščino rešujejo različno: s prostovoljskimi prevozi, z rednimi prevozi na zahtevo, nekatere pa rešitve še nimajo. Zato vas vabimo na delovni posvet, na katerem bomo razjasnili, kaj Socialni načrt za podnebje predvideva pri prevozih na klic, kako bodo delovali in kje bodo uvedeni, pojasnili razliko in iskali sinergije med prevozi na klic in prostovoljskimi prevozi, ki jih organizirajo občine, ter predstavili ukrep financiranja za prostovoljske prevoze.
Delo od doma je hiter in poceni okoljski ukrep
Delo od doma je eden redkih ukrepov, ki ga je mogoče uvesti hitro, poceni in brez velikih infrastrukturnih naložb. Ni edina rešitev in ni na voljo vsem, je pa del nabora ukrepov, s katerimi lahko zmanjšamo število potovanj ter znižamo emisije podnebju in zdravju škodljivih plinov.
Dvojna revščina: ko zmanjka denarja tako za kurjavo kot za gorivo
Zapis Marjete Benčina s poudarkom na predstavitvi Analize prevozne in energetske revščine v Sloveniji, ki je prva tovrstna raziskava pri nas, ki je ugotavljala, kako se med seboj prepletajo stiske ljudi, ki si težko privoščijo ogrevanje doma ali težko pridejo do zdravnika, trgovine, na delo …
Priporočila za zmanjševanje energetske in prevozne revščine
Na podlagi raziskovalnega in terenskega dela ter izkušenj partnerjev sta ob zaključku projekta ZENPRE nastali dve zbirki priporočil za učinkovitejše naslavljanje energetske in prevozne revščine v Sloveniji. Njun namen je prispevati k bolj pravičnim, vključujočim in učinkovitim politikam ter k boljšemu povezovanju deležnikov.
Energetska kriza: kakšne kratkoročne in dolgoročne ukrepe naj sprejmejo države?
Energetska kriza je vedno zahtevna krizna situacija, na katero se morajo države odzvati, a vprašanje je, kakšne ukrepe naj sprejmejo za blaženje socialnih posledic in za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv. Naredili smo pregled dosedanjih odzivov, med katerimi so bili mnogi neustrezni, ter kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov, ki jih potrebujemo.
Nova analiza energetske in prevozne revščine v Sloveniji
V novi analizi ugotavljamo, da sta energetska in prevozna revščina v Sloveniji tesno povezani. Najbolj prizadeneta ženske, starejše, mlade ter gospodinjstva z nizkimi dohodki. Dejanske prikrajšanosti so pogosto prikrite, informiranost o obstoječih ukrepih in rešitvah pa nizka. Analiza poudarja potrebo po integriranih, ciljno usmerjenih ukrepih za pravičnejši in dostopnejši energetski ter prometni sistem.
