Da lahko Slovenija izkoristi potencial energetskih skupnosti, je nujno sistematično spodbujanje
Ljubljana, 2. april 2025 – Vsi lahko sodelujemo v preoblikovanju energetskega sistema – s povezovanjem in sodelovanjem v energetskih skupnostih, ki temeljijo na obnovljivih virih energije. Energetske skupnosti prinašajo mnogotere koristi, tako za posameznike kot za lokalne skupnosti in okolje, zato jih je pomembno spodbujati. Izboljšanje pogojev za energetske skupnosti v Sloveniji bo eden izmed glavnih ciljev novoustanovljene Mreže za energetske skupnosti, ki jo koordinira okoljska organizacija Focus.
Energetske skupnosti temeljijo na demokratičnem odločanju in kolektivnem lastništvu pri različnih dejavnostih v energetskem sektorju (npr. skupnostna sončna elektrarna). Njihovo bistvo je povezovanje oziroma sodelovanje tako da državljani in državljanke neposredno sodelujejo pri upravljanju in sprejemajo odločitve o lastni energetski prihodnosti. Na ta način energetske skupnosti zagotavljajo, da so dobrobiti članov in lokalnega prebivalstva vseskozi na prvem mestu. Sodelovanje v energetskih skupnostih je odlična priložnost tudi za tiste, ki za individualne rešitve nimajo finančnih zmožnosti ali pogojev, kot so primerna streha in zadostna osončenost, zmogljivost omrežja za postavitev lastne sončne elektrarne itd.
Skupnostni energetski projekti lahko pomembno prispevajo k razogljičenju energetskega sektorja. Njihove koristi so obsežne: proizvodnja energije prehaja v roke ljudi, ekonomske koristi se zadržijo v lokalnem okolju, prebivalstvo aktivno sodeluje v zelenem prehodu, lokalno gospodarstvo se krepi, ogljični odtis skupnosti in posameznikov se zniža, medtem ko se energetska neodvisnost poveča. Prispevajo pa lahko energetske skupnosti na različne načine tudi k zmanjševanju energetske revščine.
Primer iz prakse: Energetska zadruga Zeleni Hrastnik
Že več kot desetletje po Evropi vznikajo raznovrstne energetske skupnosti, zelo pa pridobivajo na veljavi v zadnjih letih. V Sloveniji je bila doslej vzpostavljena le peščica energetskih skupnosti, je pa bil na drugi strani v Hrastniku razvit model vzpostavljanja samooskrbnih energetskih skupnosti prek javno-skupnostnega partnerstva, ki med drugim žanje prednosti zadružnega povezovanja in soupravljanja.
Leta 2022 ustanovljena Energetska zadruga Zeleni Hrastnik je lani ob podpori Občine Hrastnik in okoljske organizacije Focus pripeljala do konca prvi projekt. Na strehi hrastniške osnovne šole so postavili skupnostno samooskrbno sončno elektrarno in obenem vzpostavili samooskrbno skupnost Sončna šola Hrastnik, v katero so vključili občino in dva javna zavoda, 16 gospodinjstev in tri poslovne odjemalce. Tik pred zaključkom pa je tudi drugi projekt zadruge, v katerem so uporabili isti model in znanje iz prvega projekta – gre za vzpostavitev samooskrbne skupnosti Novi dom Hrastnik. Vanjo bo poleg zdravstvenega doma vključenih šest gospodinjstev iz bližine, povezani pa bodo s skupnostno samooskrbno sončno elektrarno na hrastniškem zdravstvenem domu, ki čaka samo še na priklop v omrežje. Tudi ta projekt je vključen v sistem neto meritev, ki se je sicer končal z iztekom lanskega leta. Za naslednje projekte kljub potencialu trenutno ne vidijo dobrega načina, kako zasnovati finančno konstrukcijo, da bodo članom skupnosti zagotavljali prihranke tako kot v prvih dveh projektih.
Božidar Roglič, predsednik Energetske zadruge Zeleni Hrastnik, pove: “Tako v primeru Sončne šole Hrastnik kot v drugi samooskrbni skupnosti so vsi člani energetske samooskrbne skupnosti tudi člani zadruge, vsi so podali finančni vložek, so solastniki samooskrbnih sončnih elektrarn in obenem porabniki energije, ki jo skupaj proizvedejo. Vsi imajo možnost sodelovanja pri odločitvah zadruge in skupnosti, v katero so vključeni, seveda pa glasovanje poteka po zadružnem principu en član-en glas.”
Energetske skupnosti prinašajo tudi priložnosti za občine, ki so lahko pomemben zgled in gonilna sila s sodelovanjem v energetskih skupnostih, ki dajejo možnost priključevanja tudi občanom in občankam. Okoljska organizacija Focus spodbuja občine k tovrstnemu pristopu in jim nudi podporo, med prvimi so podprli Občino Hrastnik, ki je soustanoviteljica in članica Energetske zadruge Zeleni Hrastnik.
Marko Funkl, župan Občine Hrastnik, izpostavlja: ”Za delovanje občin je ključen zakon o lokalnih skupnostih. Besedno zvezo lokalne skupnosti uporabljamo v zakonodajnem pogledu, medtem ko se na terenu velikokrat pozablja, da smo v osnovi tam zaradi grajenja skupnosti. Prepričan sem, da občine v Sloveniji posvečamo premalo pozornosti temu, da poskušamo povezati ljudi v skupnost. Občine moramo delati za ljudi in vključevati ljudi v to, kar počnemo, sicer smo zgrešili namen skupnosti. Lokalne zadruge in energetske skupnosti so eden izmed odličnih primerov, kako to uresničevati v praksi.”
Kako spodbuditi razvoj energetskih skupnosti v Sloveniji?
Kljub velikemu potencialu se v Sloveniji pri razvoju energetskih skupnosti soočamo z več ovirami. Razvoj modela skupnostne samooskrbe je temeljil na letnih neto meritvah, ki zaradi sprememb v evropski zakonodaji ni več mogoč. Država je ključni pogoj, ki določa odnos med dobaviteljem in člani skupnosti, popolnoma deregulirala: pogoje z dobavitelji zdaj ureja vsaka posamezna samooskrbna skupnost individualno. Poslovni interesi in asimetrija moči v praksi pomenijo blokado za nadaljnji razvoj edinega modela, ki je uspešen v praksi.
V Sloveniji potrebujemo bolje usmerjene finančne spodbude in jasen zakonodajni okvir, ki bo upošteval posebnosti skupnosti ter potencial njihove vloge na področjih, kot so ogrevanje, e-mobilnost, agregiranje ipd.
Da bi energetske skupnosti dobile svoj glas, so se skupaj s podpornimi organizacijami povezale v Mrežo za energetske skupnosti. Njen glavni namen je združevanje znanja in izmenjava izkušenj ter zavzemanje za izboljšanje podpornega okolja za energetske skupnosti. Ta neformalna koalicija, v kateri je trenutno skupno 16 energetskih skupnosti in organizacij, si bo prizadevala za izboljšanje zakonodaje, finančnih mehanizmov ter okrepitev ozaveščevalnih aktivnosti za vzpostavitev ugodnejšega okolje za energetske skupnosti.
Boštjan Remic iz okoljske organizacije Focus komentira: “Imamo praktični zgled v Hrastniku, ki realizira vse potenciale energetskih skupnosti. Vendar interesi velikih podjetij, ki se uveljavljajo prek države, blokirajo nadaljnji razvoj takega modela. Potrebujemo spodbudno okolje za razvoj in delovanje energetskih skupnosti, saj je med prebivalstvom veliko potenciala za vključevanje v energetske skupnosti in prispevek k pravičnemu zelenemu prehodu. Mreža za energetske skupnosti je ustanovljena, da pomaga uresničevati ta potencial.”
Med člani Mreže za energetske skupnosti so poleg Focusa, Energetske zadruge Zeleni Hrastik in Občine Hrastnik tudi GOLEA, ENERGAP, Inovacijsko-raziskovalni inštitut Univerze v Ljubljani, Sončna zadruga, Energetska zadruga Gmajna, Lesna zadruga Loški potok, Kisik, Greenpeace Slovenija, Umanotera, Skupnost občin Slovenije, Združenje slovenske fotovoltaike in CAAP.
Skupnostna energija: praktični vodič za povrnitev energije v vaše roke
Za pomoč in navdih vsem, ki jim je koncept energetskih skupnosti blizu, je Greenpeace Slovenija nedavno natisnil posodobljeno verzijo priročnika Skupnostna energija: Praktični vodič za povrnitev energije v vaše roke. Gre za avtorsko delo organizacij Friends of the Earth Europe, Energy Cities in REScoop.eu – evropskega združenja energetskih skupnosti, ki zastopa več kot 2500 energetskih skupnosti iz cele Evrope in združuje več kot dva milijona ljudi.
Priročnik obravnava tematiko energetskih skupnosti od njihovega pomena pri energetskem prehodu do praktičnih napotkov pri ustanavljanju in predstavi številne primere dobrih praks energetskih skupnosti po Evropi. Greenpeace Slovenija bo priročnik posredoval občinam po Sloveniji, začeli so z občinami z nad 10.000 prebivalci, ki morajo glede na Energetski zakon (EZ-2) v svoje Lokalne energetske koncepte vključiti načrte za vzpostavitev vsaj ene energetske skupnosti iz obnovljivih virov.
Sara Kosirnik, Greenpeace Slovenija: “Energetske skupnosti so eden od ključnih mehanizmov za pravični zeleni prehod in reševanje podnebne krize. Izkušnje iz številnih evropskih držav kažejo, da so prebivalke in prebivalci, ki so v takšne skupnosti vključeni, mnogo bolj dovzetni za spremembo drugih življenjskih navad, zavedajo se pomena varčevanja z energijo in so bolj pripravljeni narediti premike tudi na področju npr. mobilnosti, prehrane ipd. Ta multiplikativni učinek je dragocena in pomembna posledica vključitve v energetske skupnosti.”
Obsežen priročnik Skupnostna energija: praktični vodič za povrnitev energije v vaše roke je dostopen tudi v spletni verziji tukaj.
Bolj podrobno predstavitev stanja na področju energetskih skupnosti v Sloveniji in priporočilih za naslednje korake najdete v oceni zrelosti nacionalnega okvira za vzpostavitev in delovanje energetskih skupnosti v Sloveniji, ki so jo strokovni sodelavci Focusa pripravili v okviru mednarodnega projekta Life COMET. Povzetek ocene najdete tukaj.
Uporabna gradiva in povezave:
Energetska zadruga Zeleni Hrastnik
Video: kako do skupnostne samooskrbne sončne elektrarne: primer iz Hrastnika
Energetske skupnosti kot način boja proti energetski revščini
Skupnostni energetski projekti: kako pridobiti finančno podporo?
REScoop.eu – združenje evropskih energetskih skupnosti
Nekaj fotografij iz Focusovega arhiva najdete tukaj.
Kontakt za dodatne informacije:
Barbara Kvac, Focus, društvo za sonaraven razvoj, 059 071 325, [email protected]
Projekt Life COMET sofinancira Evropska komisija iz programa LIFE. Cilj projekta je izvesti celovito analizo stanja na področju energetskih skupnosti v srednji in vzhodni Evropi, identificirati in deliti primere dobrih praks ter z zagovorniškimi aktivnostmi vplivati na izboljšanje podpornega okolja za energetske skupnosti in spodbujati sodelovanje ključnih nacionalnih deležnikov na področju energetskih skupnosti. Več: https://focus.si/projekti/life-comet/