Delež vozil z nizkimi ali visokimi vrednostmi emisij CO2 je v tesni navezavi z avtomobilsko davčno politiko države. Države z najnižjimi stopnjami emisij CO2 iz novih avtomobilov imajo navadno strožje davke pri registraciji in strožje davke na službena vozila, saj se glede na emisije ogljika hitreje stopnjujejo in imajo s tem velik vpliv na kupca pri izbiri avtomobila.
Leta 2013 je med 28 državami članicami Nizozemska dosegla najnižje emisije CO2 iz novih avtomobilov, in sicer 109 g/km. Od uvedbe zavezujočih CO2 omejitev za nove avtomobile v letu 2008, je dosegla tudi najboljše povprečno zmanjšanje v vsej Evropi, in sicer 30,4 %. Takšen rezultat je v veliki meri dosegla zaradi davka na registracijo, ki se močno razlikuje glede na ekonomičnost porabe goriva, kot tudi zaradi oprostitve plačila davka na transport za vozila z zelo nizko vsebnostjo ogljika, vključno z električnimi avtomobili.
Avtomobilski davki, ki se stopnjujejo glede na emisije CO2, so imeli eno negativno posledico: vplivali so na povečanje deleža vozil z dizelskimi motorji, ki so glavni vzrok za onesnaževanje v mestih in 400.000 prezgodnjih smrti vsako leto. Poleg uživanja privilegija nižje dajatve za gorivo, imajo dizelski avtomobili običajno tudi okrog 15% nižje emisije CO2 iz izpušne cevi od avtomobilov z bencinskim motorjem, zato so v boljšem položaju tudi pri davčnih spodbudah. Dizli predstavljajo približno polovico vseh novih prodanih avtomobilov v EU. Vendar to ne velja za Nizozemsko, kjer je le četrtina dizelskih avtomobilov in za Dansko (tretjina). Ti dve državi imata posebna davčna doplačila za dizelsko gorivo, kar je dejansko kupce odvrnilo od nakupa.
