Energetska učinkovitost in obnovljivi viri energije imajo v Evropi ogromen potencial
Preusmeritev od Rusije k drugim izvoznim državam Srednjega Vzhoda in Kavkaza, ki jo predlagajo nekateri evropski politiki, bi sicer zmanjšala odvisnost EU od ruskega izvoza, a k evropski zavezi za boj proti podnebnim spremembam skozi zmanjševanje rabe fosilnih goriv ne bi kaj dosti pripomogla. Oba izziva hkrati pa lahko naslavljamo z izkoriščanjem velikega potenciala v energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije. Z vzpostavitvijo pravih politik lahko Evropa do leta 2030 doseže 41 % prihrankov končne energije, kar je enako celotnemu trenutnemu uvozu ruskega plina.
Številne študije kažejo, kako lahko obnovljivi viri energije in energetski prihranki pomagajo zadostiti energetske potrebe EU. Scenarij, ki ga je German Aerospace Centre razvil za Greenpeace ter scenarij Ecofys-a za WWF ugotavljata, da lahko energija iz obnovljivih virov zagotovi skoraj polovico energetskih potreb EU do leta 2030. Fraunhofer Institute pa ocenjuje, da bi lahko v EU do leta 2030 izkoriščali 554 Mtoe obnovljive energije – kar predstavlja okoli 45 % energetskih potreb v letu 2005. Ključen je tudi podatek, da imajo države članice, ki so najbolj izpostavljene odvisnosti od uvoza ruskega plina, obenem največje potenciale za energetske prihranke. Vlaganja v celoten potencial energetske učinkovitosti v EU do leta 2020 bi potrošnikom in vladam privarčevala več kot 200 milijard evrov letno do leta 2030 ter bistveno zmanjšala uvoz energije v EU.
Energetska učinkovitost in obnovljiva energija sta najboljši rešitvi za energetsko varnost
Izmed možnosti, ki jih je na mizo postavila razprava o energetski odvisnosti (energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije, diverzifikacija dobavnih poti za plin, jedrska energija in plin iz skrilavcev) ima energetska učinkovitost posebno prednost: je tehnologija, ki jo lahko uporabimo najhitreje, z nizkimi stroški in ki lahko zagotovi obseg, ki ga potrebujemo za zmanjšanje odvisnosti od uvoženega plina. Manj kot Evropa energije porabi, manj potreb ima po uvažanju.
Evropska komisija ugotavlja, da bi 35 % cilj za obnovljive vire energije do leta 2030, skupaj z ambicioznimi politikami na področju energetske učinkovitosti, lahko prispeval k zmanjšanju uvoza energije do leta 2050 za več kot polovico. V tem istem scenariju bi se poraba plina v EU zmanjšala za 29 % do leta 2030 in za 54 % do leta 2050. Bolj ambiciozni evropski cilji za povečanje deleža obnovljivih virov in spodbujanje energetskih prihrankov do leta 2030 pa bi uvoz energije zmanjšali še bolj.
Kako sprostiti potencial
Energetska učinkovitost in razvoj obnovljivih virov energije morata biti glavna stebra evropske strategije za energetsko varnost. A do potrebnih sprememb ne bo prišlo brez vzpostavitve dolgoročnih politik in ukrepov. Trenutni prostovoljni pristopi na področju energetske učinkovitosti zaradi številnih in sistemskih tržnih ovir niso spodbudili potrebnih vlaganj. Energetska učinkovitost mora postati osrednji del evropske energetske strategije. To pomeni prednost za energetsko učinkovitost kot prvega koraka k zmanjšanju energetske uvozne odvisnosti EU, podprta z zavezujočim ciljem 40 % energetskih prihrankov do leta 2030 ter bistveno bolj robustnim zakonodajnim okvirom, ki bo omogočil dosego tega cilja. Prav tako je treba sprejeti 45 % cilj za obnovljive vire do leta 2030. Takšni cilji bodo razprli politični momentum in poslali jasen signal vlagateljem. S postavitvijo treh zavezujočih ciljev, vključno s ciljem za zmanjšanje emisij za 55 % do leta 2030, lahko voditelji EU izkoristijo priložnost in vzpostavijo dolgoročno strukturno vizijo, ki bo naslavljala evropsko energetsko varnost, obenem pa zagotavljala zaveze Evrope v spopadanju s podnebnimi spremembami.
