Netransparenta priprava načrta za okrevanje požela kritike Evropejcev

Ljubljana, Bruselj, 29. 4. 2021 – Države članice trenutno oblikujejo svoje načrte porabe proračuna EU za obdobje 2021–2027 skupaj z instrumentom za oživitev gospodarstva (Next Generation EU). Organizacije članice mreže CAN Europe smo znotraj spletne kampanje EU Cash Awards ocenile osnutke načrtov porabe 16 držav članic, da bi ugotovile, ali izpolnjujejo obljube zelenega dogovora, in na javno glasovanje postavile več kot 50 “dobrih”, “slabih” in “škodljivih” ukrepov, vključenih v osnutke načrtov. Evropejci in Evropejke so glasovali za najboljše ukrepe, ki bi jih bilo smiselno prenesti v načrte drugih držav, največje zamujene priložnosti, ki jih je treba nujno nasloviti, in najbolj “škodljive” projekte, ki jih je potrebno opustiti. 

V okviru kampanje smo analizirali tudi slovenski osnutek načrta za okrevanje in odpornost ter pri tem na glasovanje postavili nesmotrno porabo sredstev za ceste, vzpostavitev nacionalnega letalskega prevoznika in netransparenten proces priprave načrta. Vzpostavitev letalskega prevoznika in cestne investicije so bile po besedah predstavnikov Ministrstva za infrastrukturo, Ministrstva za okolje in prostor in Službe vlade za razvoj in in evropsko kohezisjko politiko izključene iz nove verzije načrta za okrevanje in odpornost, zato smo jih iz glasovanja umaknili. Končna verzija načrta je bila objavljena šele danes (zgolj povzetek), dan po sprejemu načrta na Vladi. S takšnim pristopom si je Slovenija na glasovanju “prislužila” bronasto medaljo v kategoriji “planiranje za zaprtimi vrati”.

Taj Zavodnik iz okoljske organizacije Focus komentira: Pozdravljamo izključitev cestnih projektov in ustanovitev nacionalnega letalskega prevoznika iz Načrta za okrevanje in odpornost zaradi pritiska Evropske komisije in civilne družbe. Vendar zamujeno priložnost predstavlja dejstvo, da se vlada ob izključitvi nevzdržnih projektov hkrati odpoveduje 2,4 milijardam EUR povratnih sredstev. To je še toliko bolj zaskrbljujoče glede na trenutno slabo stanje železniške infrastrukture in rabe sončne ter vetrne energije in s tem povezanih potreb po vlaganjih v omrežja. Zato obžalujemo izključitev civilne družbe iz procesa načrtovanja, saj bi s skupnimi močmi lahko identificirali dodatne projekte, ki bi koristili tako uresničevanju ambicioznejših podnebnih ciljev kot izboljšanju kakovosti življenja prebivalk in prebivalcev Slovenije.

Kontakt za več informacij: Taj Zavodnik, [email protected]