Jos Dings, direktor T&E, izpostavlja: »Države EU, ki se borijo s finančnimi težavami, ne bi smele zviševati davkov na delo, saj s tem ukinjajo veliko delovnih mest. S to študijo smo pokazali, da bi povečanje davkov na gorivo rešilo na tisoče delovnih mest, hkrati pa zmanjšalo izpuste iz prometa in uvoz nafte. Vozniki se bodo pritoževali nad višjimi davki, vendar je zvišanje davkov na gorivo bolj pošteno kakor zvišanje davkov na delo, ki vodi ljudi v brezposelnost.«
Od povprečnega padca davka med letoma 1999 in 2010 (EU 15) za 10 centov na liter goriva je za 3 cente odgovoren prehod na dizelsko gorivo. Leta 1999 je bil delež prodanega dizla 50 %, danes je že dve tretjini. Posledica prehoda je znižanje povprečnega prihodka od davka za gorivo v cestnem prometu in znižanje povprečnega davka na gorivo na liter. Več kot 6 centov padca lahko razložimo z inflacijo: države članice ne prilagajajo davka na gorivo inflaciji, kar realno gledano pomeni, da davek pada. Ker so se cene nafte med letoma 1999 in 2010 potrojile, vozniki danes plačajo približno 100 milijard € več za uvoz nafte kot leta 1999, vendar 32 milijard € manj davka na gorivo. Dolgoročno gledano, so realne cene v 2010 tudi pod ravnjo cen iz let 1981 in 1982 (po energetski krizi leta 1979).
Marjeta Benčina iz društva Focus poudarja: »Pomembno je, da so minimalne stopnje obdavčitve za cestna goriva za dizel višja kot za bencin, saj bi le tako odražale višje vrednosti energije in CO2 na liter dizelskega goriva. Poleg tega je potrebno popraviti najnižje ravni obdavčitve glede na inflacijo, odpraviti sedanjo prepoved davka na gorivo za letalstvo, pomorski promet in ribištvo ter obdavčiti biogoriva glede na njihovo vsebnost energije in skupni vpliv na podnebje.«
Študija T&E pojasnjuje tudi pomen minimalnih davčnih stopenj za goriva v EU. Ta ukrep bi namreč pomenil zaščito pred majhnimi, strateško razporejenimi državami, ki z nizkimi davki na gorivo privabljajo tovornjake, da svoje rezervarje polnijo v njihovi državi. T.i. »bencinski turizem« zmanjšuje svobodo sosednjih držav, da po lastnih željah določijo stopnjo davka na gorivo.
Slovenija lahko na dva tedna spremeni davke na energente, da se izogne naglemu zvišanju cen goriva. Sicer so se davki na dizelsko gorivo v zadnjih letih zvišali, a so davki na komercialno gorivo za tovorna vozila nad 7,5 tone minimalni, vračilo trošarin komercialnim vozilom je leta 2010 znašalo 10 centov na liter, kar je največ v EU in zato Slovenija predstavlja pravi raj za tovorni promet. V sosednjih državah so davki veliko večji.
»Za Slovenijo, ki se spopada z naraščanjem tovornega prometa, je nova direktiva o obdavčevanju energije lahko v pomoč pri naslavljanju negativnih okoljskih in družbenih posledic prometa. Bolj pametno obdavčenje energije bi moralo biti del javnofinančne reforme, ki bi namesto dela obremenjevala rabo naravnih virov in s tem vzpostavila enega od okvirjev za prehod v nizkoogljično družbo,« dodaja Benčina.
Več informacij:
Marjeta Benčina, [email protected], 059 071 327

[1] Od EU se pričakuje, da predlaga revizijo najnovejše Direktive o obdavčevanju energije, ki je začela veljati 1. januarja 2004: http://ec.europa.eu/taxation_customs/taxation/excise_duties/energy_products/legislation/index_en.htm

[2] Organizacija Transport and Environment (T&E) je evropski zagovornik trajnostnega prometa. Focus društvo za sonaraven razvoj je aktiven član T&E.