Včeraj sta se zaključili seji delovnih teles SBSTA in SBI. Večina razprav povezanih z znanostjo in implementacijo Konvencije in Kjotskega protokola je tako zaključenih. Največji dosežek je sprejem dogovora o operacionalizaciji Sklada za blaženje podnebnih sprememb. Države so se dogovorile o sestavi in funkcijah upravnega odbora sklada, načinu dostopa do sredstev sklada ter o skrbniku. Vloga sekretariata sklada je bila za dobo treh let zaupana Svetovnemu skladu za okolje (GEF), vloga skrbnika pa Svetovni banki. Upravni odbor sklada bo sestavljen iz 16 predstavnikov – po dva predstavnika iz vsake regije ZN, po enega predstavnika najmanj razvitih in majhnih otoških držav ter po dva predstavnika držav Aneksa I in  non-Aneks I.

Države se nasprotno niso uspele dogovoriti o predlogu Slupine77, da se ustanovi poseben sklad za razvoj in prenos tehnologij. Precej razočarane države v razvoju so predlagale, da se dosežen napredek pri pogajanju o besedilu odločitve, s katero bi bil ustanovljen takšen sklad, vzame kot osnova za nadaljnje razprave o tej točki dnevnega reda na naslednji seji SBI v Bonnu naslednje leto.

Pogajanja o prenosu tehnologij na SBSTA so bila prav tako zaključena in se bodo nadaljevala v Bonnu. Odprto je ostalo samo vprašanje deforestacije. Vseeno pa bo prenos tehnologij tema tudi v naslednjih dneh, ker je pomembna za prihodnji globalni sporazum in ker so države v razvoju zelo razočarane nad doseženimi rezultati. 

Danes se je po svečani otvoritvi začel ministrski del konference, ko je 144 ministrov je podalo izjave.

Minister Podobnik je v svojem govoru omenil, da znanstveniki jasno opozarjajo, da je potrebno preprečiti najhujše posledice (EU je predlagala 2°C), da morajo pri rešitvi sodelovati tudi države v razvoju, mi pa jih moramo spodbujati in jim učinkovito pomagati pri prenosu tehnologije. Omenil je, da je Slovenija na poti k doseganju svojih ciljev in je pripravljena izpolniti cilje EU za post 2012 (ali 20% ali 30%). Dodal je, da bodo v času predsedovanja Slovenije EU naše najvišje prioritete podnebne spremembe in prenos tehnologij. Zaključil je s pozivom ministrov za močan dogovor post 2012, saj so to dolžni tako Zemlji kot našim potomcem. V svojem govoru ni omenil, kakšni naj bi bili cilji za 2020 in 2050.

Prav tako so se na ministrski ravni začela tudi pogajanja o t.i. Bali Roadmap. Ministri morajo razrešiti odprta vprašanja:

-skupna vizija
-prispevki non-aneksa 1;
-najti način, kako ZDA vključiti v nadaljnja globalna prizadevanja za obvarovanje podnebja;
-odločitev o koncu pogajanj – kdaj bo sprejet dogovor o nadaljnjem boju proti podnebnim spremembam;
-gradniki dogovora (blaženje, prilagajanje, razvoj in prenos tehnologij, financiranje);
-določiti delovni program o pogajanjih, ki bodo pripeljala do dogovora.