Novo poročilo: nacionalni cilji zmanjšanja emisij do leta 2030 bodo odločali o naši podnebni prihodnosti

Najnovejše poročilo z naslovom »Izvajanje uredbe o porazdelitvi prizadevanj na nacionalni ravni. Pridobljene izkušnje in priporočila projekta LIFE Unify«, pripravljenem v konzorciju LIFE Unify, vsebuje priporočila o tem, kako okrepiti in izboljšati omenjeno uredbo na podlagi izkušenj, pridobljenih na nacionalni ravni. Analizo izvajanja uredbe in priporočila za Slovenijo smo pripravili v Focus-u.

Decembra 2020 so voditelji EU potrdili zavezujoč cilj vsaj 55‑odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030, kar je napredek glede na prejšnji cilj EU (minus 40 odstotkov). Evropska komisija je za uresničenje tega višjega podnebnega cilja (ki je zdaj zapisan tudi v novem Evropskem podnebnem zakonu) v okviru svežnja »Pripravljeni na 55« julija 2021 predlagala vrsto zakonodajnih sprememb. Te zajemajo široka področja politik, povezana s podnebjem, vključno z revizijo uredbe o porazdelitvi prizadevanj (uredba ESR).

Uredba o porazdelitvi prizadevanj (ESR) določa pravno zavezujoče cilje zmanjšanja emisij za vsako državo članico EU za sektorje, ki niso zajeti v shemi EU za trgovanje z emisijami (shema ETS). Ti sektorji, ki niso zajeti v ETS, so odgovorni za skoraj 60 % skupnih emisij toplogrednih plinov v EU in vključujejo cestni promet, stavbe, kmetijstvo, odpadke in mala podjetja. Evropska komisija v svojem predlogu za revizijo uredbe ESR povečuje skupni cilj EU za zmanjšanje emisij s 30 na 40 odstotkov do leta 2030. Kljub temu, da gre za napredek, ta cilj še zdaleč ni skladen s ciljem, določenim v Pariškem podnebnem sporazumu – za katerega bi bilo do leta 2030 potrebno v sektorjih ESR emisije zmanjšati za 50 odstotkov.

Priporočila za nadaljnje izvajanje uredbe o porazdelitvi prizadevanj

V poročilu je bila na podlagi izkušenj partnerjev projekta LIFE Unify izvedena podrobna ocena politik in ukrepov, sprejetih v sektorjih ESR v osmih državah članicah EU – na Hrvaškem, na Češkem, v Estoniji, Nemčiji, Franciji, Poljski,  Španiji in Sloveniji – s posebnim poudarkom na učinkovitih ukrepih in najboljših praksah.

Poročilo med drugim ugotavlja, da je ohranjanje in krepitev nacionalno določenih zavezujočih ciljev zmanjšanja emisij v okviru uredbe ESR (tudi po letu 2030) izjemnega pomena. Prav tako se poročilo zavzema za izboljšanje nacionalnega upravljanja in podpornih struktur za izvajanje teh ciljev, pa tudi za krepitev sektorskih predpisov na ravni EU.

Taj Zavodnik, iz okoljske organizacije Focus komentira: ‘’Največji potencial za zmanjšanje emisij v okviru uredbe o porazdelitvi prizadevanj v tekočem desetletju v Sloveniji leži v prometnem sektorju, ta predstavlja daleč največji delež emisij v sektorju ESR. Ta trend lahko obrnemo le tako, da si zadamo ambicioznejše nacionalne cilje in jih takoj začnemo udejanjati skozi dodatne ukrepe in naložbe v javni potniški promet, intenzivnejša vlaganja v razvoj železniškega omrežja ter izgradnjo infrastrukture za pešačenje in kolesarjenje.’’

V slovenskem kontekstu bi k večji skladnosti in boljšemu upravljanju podnebnih politik močno pripomogel ambiciozen podnebni zakon, ki bi jasno določal nacionalne sektorske cilje, ogljični proračun, letne revizije in spremljanje preko neodvisnega znanstvenega telesa na državni ravni .

Celotno poročilo je na voljo tukaj.

Kontakt za dodatne informacije: Taj Zavodnik, [email protected], 01 515 40 80


     

Poročilo je nastalo v okviru projekta LIFE UNIFY: Bringing the EU together on climate action (LIFE18 GIC/BE/001190 LIFE UNIFY). Besedilo ne odraža pogledov Evropske komisije.