V skladu s trenutnimi zavezami EU bi v prometu do leta 2020 morali doseči 10 % delež obnovljivih virov, ponudniki goriv pa morajo za 6 % zmanjšati ogljično intenzivnost goriv v prometu. Vlade držav EU načrtujejo, da bodo te cilje dosegle z intenzivno rabo agrogoriv – t.j. biogoriv, pridobljenih iz kmetijskih pridelkov. Ob tem zanemarjajo njihove obsežne okoljske in socialne posledice, vključno s selitvijo pridelave hrane na nova zemljišča ter posledične izpuste CO2. Ob upoštevanju teh posrednih izpustov, ki izvirajo iz rabe zemljišč, je študija Evropske komisije [2] ugotovila, da večina biogoriv, ki so dostopna na evropskem trgu, ne prinaša prihrankov izpustov, ali pa so ti prihranki zelo omejeni v primerjavi z običajnimi gorivi.
Poročilo CE Delft, ki so ga naročile organizacije Greenpeace, BirdLife Europe, European Environmental Bureau in Transport and Environment, prikazuje, kakšen bi bil resničen premik v politiki, v nasprotju z nezadovoljivim kompromisnim predlogom, ki ga je oktobra ponudila Evropska komisija. Če bi bil predlog Komisije [3] sprejet, bi lahko v letu 2020 vsaj polovico 10-odstotnega cilja v prometu še vedno dosegli z rabo uničujočih biogoriv, še naprej pa bi bilo dovoljeno tudi povečevanje skupne rabe teh biogoriv.
Katarina Otrin, vodja projektov programa Mobilnost pri Focusu, društvu za sonaraven razvoj, pravi: “To poročilo kaže, kako napačna je trenutna politika EU, ter kako lahko promet postane čistejši brez rabe škodljivih biogoriv. Najlažji in najbolj varen način minimiziranja podnebnih učinkov cestnega in železniškega prometa je zmanjšanje rabe energije in pospešena elektrifikacija našega prometnega sistema.”
Okoljske organizacije pozivajo Evropski parlament in vlade, da se osredotočijo na ponujene rešitve v alternativnem scenariju poročila in tako prometno politiko EU usmerijo na pravo pot. To bi prineslo bistvena zmanjšanja izpustov CO2 v letu 2020, hkrati pa spodbudilo inovativno industrijo, ki je največji vir delovnih mest. Ključno je, da lahko države članice EU svoje cilje dosežejo znotraj obstoječega pravnega okvira brez agrogoriv ali z bistveno nižjim deležem le-teh.
Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj pravi: “Uresničevanje tega scenarija se začne s spremembo predloga Evropske komisije. Prvi korak k bolj trajnostnim alternativnim gorivom je pravilno obračunavanje celotnega ogljičnega odtisa agrogoriv, vključno z izpusti iz rabe zemljišč. Evropski parlament in Svet zato pozivamo, da faktorje rabe zemljišč vključijo v politiko EU na področju biogoriv.”
O predlogu Evropske komisije bodo razpravljali evropski ministri za energijo in okolje na februarskem oziroma marčevskem Svetu, ter Evropski parlament v prihodnjih mesecih.
Opombe:
[1] Poročilo je na voljo tukaj. Obvestilo za medije: http://www.eeb.org/EEB/?LinkServID=786E652D-5056-B741-DB5702236B13B9B1&showMeta=0
[2] http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=SWD:2012:0343:FIN:EN:PDF.
[3] http://ec.europa.eu/energy/renewables/biofuels/doc/biofuels/com_2012_0595_en.pdf
Kontakti:
Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj, [email protected], tel. 041 725 991.
Katarina Otrin, Focus, društvo za sonaraven razvoj, [email protected], tel. 059 071 327
Nusa Urbančič – Transport & Environment Fuels Programme Manager: +32 (0)2 893 0846, +32 (0)488 574418 (gsm), [email protected]
Bettina Kampman – CE Delft Senior Researcher, Transport & Climate Policy: +31 (0)15-2150171, [email protected]
