Stanje na področju prometa v Sloveniji kaže, da se razvoj prometa odmika od načel trajnostnega razvoja (2). V Focusu so prepričani, da je kakovostna nadgradnja JPP ključni dejavnik pri reševanju prometne problematike, zato pristojne pozivajo, naj namesto širjenja cestnega in avtocestnega omrežja podpirajo razvoj kakovostnega in avtomobilu konkurenčnega javnega potniškega prometa. Predstavnike Ministrstva za promet, Ministrstva za okolje in prostor, Službe vlade RS za razvoj, Slovenskih železnic, Urbanističnega inštituta RS in Mestne občine Ljubljana so na okrogli mizi izzvali, da pojasnijo ukrepe, s katerimi bodo odgovorne institucije težile k izboljšavam na področju javnega prevoznega sistema.
»JPP zaseda le obrobno mesto v slovenski prometni politiki. Za njegovo oživitev je ključnega pomena to, da se JPP postavi na višje prednostno mesto.Slovenija mora na področju JPP stopiti v korak z drugimi razvitimi evropskimi državami in obstoječi sistem javnih prevozov prilagoditi sodobnemu življenjskemu stilu in potrebam tistih skupin, ki ga v največji meri uporabljajo,« je ob zaključku razprave povedala predsednica Focus društva, Lidija Živčič.
»Skrbi nas dejstvo, da je število potnikov, ki uporabljajo JPP, vsako leto manjše, ob nadaljnjem zapostavljanju razvoja JPP v Sloveniji, pa je upravičeno pričakovati, da se bo ponudba in kakovost storitev javnih prevozov v prihodnosti še slabšala,« je ob današnjem dogodku povedala Alenka Brodnik, vodja prometnega programa v Focusu. »V kolikor ne bo napredka, bodo storitve JPP v končni fazi zanimive le za socialne skupine, ki nimajo možnosti alternative,« dodaja Brodnikova.
Focus društvo za sonaraven razvoj je skupaj s dijaki iz srednjih šol po Sloveniji pripravilo predloge za oživitev javnega potniškega prometa (3), ki med drugim obsegajo izboljšano storilnost in odzivnost na potrebe potnikov, razširitev mreže javnih prog vseh prevoznih načinov in povečanje frekvenc voženj, kombiniranje različnih prevoznih načinov, integriran izračun cen vozovnic, ki potnikom zaračunava vozovnice po načelu proporcionalnosti, transparentnosti in pravičnosti, izboljšave infrastrukture, ki olajšuje dostop do javnih prevoznih sredstev ter integralni informacijski servis uporabnikov JPP po razvejani mreži informacijskih kanalov. Predloge so skupaj z dijaki predali ministru za promet, Patricku Vlačiču, ki je obljubil, da bo uskladitev voznih redov in posodobitev železniškega omrežja ena izmed osrednjih nalog Ministrstva za promet.
Informacije:
(1) Okroglo mizo so v Focusu pripravili v okviru kampanje »Javni prevoz je kul«, ki poteka že od leta 2007, podpirajo pa jo Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji, Veleposlaništvo Kraljevine Nizozemske in Ministrstvo za okolje in prostor. Njen namen je spodbuditi mlade k nadaljnji rabi javnega potniškega prometa in sicer skozi ozaveščanje o okolju odgovornemu vedenju na področju mobilnosti. Cilj kampanje je tako med mladimi povečati ozaveščenost negativnih posledicah avtomobilskega prevoza ter izpostaviti prednosti javnega prevoza. V času trajanja kampanje so v Focus društvu obiskali 22 slovenskih srednjih šol in sodelovali z več kot 600 dijaki.
(2) Podatki Eurostata, navedeni v poročilu Transport and Energy in Figures kažejo, da je leta 2006 v Sloveniji od vseh narejenih potniških kilometrov z vlakom prepotovalo 3,2 % potnikov, z avtobusom 3,6 %, z osebnim avtomobilom pa kar 91.3 % vseh potnikov, s čimer se Slovenija po rabi javnega potniškega prometa na lestvici evropskih držav (EU-27) uvršča na zadnje mesto.
(3) dokument Revitalizacija javnega potniškega prometa:
http://focus.si/files/revitalizacija_javni%20prevoz_Vlacic_05032009_final.pdf
Na okrogli mizi so govorci podali ključna sporočila:
»Delež uporabnikov JPP se je od osamosvojitve zmanjšal za 3/4«
Stanje javnega potniškega prometa v Sloveniji je zaskrbljujoče; frekvence povezav so manjše kot pred 20 leti in iz prevladujočega prevoznega načina je JPP postal orodje mobillnosti za tiste, ki nimajo možnosti alternative. Prebivalcev, ki nimajo možnosti uporabe avtomobila je v Sloveniji kar 1/3, zato je dejstvo, da ima ob vikendih možnost prevoza z javnim potniškim prometom manj kot polovica Slovencev, razlog za spremebo obstoječe prometne politike
»Imamo know-how, manjka do-how«
Predlogov za sprembe in rešitev je mnogo, ovire se pojavijo pri implementaciji zastavljenih načrtov. Slikovit primer je Resolucija o prometni politiki, ki vsebuje tudi nekatere dobre ukrepe, ki se žal ne izvajajo. JPP mora postati v prostorskem, organizacijskem, informacijskem, tarifnem smislu postati integralen sistem. Sheme tovrstnega razvoja se že več let nahajajo na Ministrstvu za promet, za njihovo uresničitev manjka predvsem politične volje. Za oživitev JPP potrebno dvignit standard kakovosti, hkrati pa znižati ceno storitev, kar zahteva dodatna javna sredstva. Zasebno javni model, kjer koncesionarji zaradi majhnega zaslužka ukinejo nerentabilne linije, ni učinkovit. Država bi morala zagotoviti ustrezno sofinanciranje in podpreti inovativne prakse, interes investitorjev pa pretehtati iz razvojnega vidika. Na področju javnega potniškega prometa je potrebno vzpostaviti tudi medresorsko usklajenost, definirat program in le temu prilagodit proračunska sredstva. Neizkoriščena priložnost za razvoj JPP v Sloveniji so tudi finančne spodbude iz evropskih skladov.
»Spremeniti je potrebno logiko prostorskega načrtovanja«
Novejša stanovanjska naselja v Sloveniji se gradijo brez zagotovljenega dostopa prebivalcev do JPP. To je tudi razlog, zakaj Direktorat za prostor ne bi smel sprejemati odločitev za prostorsko širjenje, ki ne predvideva dostopa do linij javnega prevoza. Potrebno je korenito spremeniti logiko prostorskega načrtovanja in podpreti zgolj načrtovanje nove infrastrukture, ki spodbuja rabo JPP.
Občina in država morata uskladiti razvojne potrebe; država mora spodbujati občine, da s prostorskimi akti prebivalcem omogočajo uporabo sredstev JPP ter s subvencijami spodbujati gradnjo dodatnih linij. Predpogoj pa je urejeno javno financiranje, ki je trenutno preveč razpršeno. Nerentabilne linije namreč sedaj sofinancirajo občine, ki se pogosto soočajo s pomanjkanjem sredstev.
»Prehod na izplačila stroškov v zvezi z delom v obliki mesečnih vozovnic je uresničljiv«
Predlog je uresničljiv pod pogojem, da JPP pridobi status dobrine in da je dostop do JPP univerzalen. Za takšno ureditev bodo potrebni tudi rigorozni ukrepi države, v prvi vrsti pa bi bil predlog lahko uresničljiv vsaj za javne uslužbence.
»MZP bo leta 2012 končalo z integralno prenovo JPP«
Leta 2012 bo MZP končalo z uresničevanjem načrta za integralno prenovo sistema JPP. S tem bo dosežena usklajenost voznih redov, ki je pogoj za učinkovito delovanje enotne vozovnice. Nov sistem poleg uskladitve voznega reda železnic in avtobusov predvideva tudi uvedbo dodatnih linij in JPP storitev (mini busov) v krajih, ki sedaj niso vključeni v mrežo JPP, določitev prestopnih točk in prijaznejši tarifni sistem. Na MZP bodo ukrepe nadgrajevali s programi ozaveščanja in spreminjanja potovalnih navad vseh generacij, zavedajo pa se tudi problematičnosti pomanjaknja študij potreb potnikov. Tudi razvojna shema, ki jo trenutno izvaja MZP, tako ne poteka na osnovi analiz realnih potovalnih navad Slovencev.
Kot oviro za razvoj JPP v Sloveniji na MZP izpostavljajo neučinkovito sodelovanje med državo in občinami; med načrti in njihovo realizacijo nastaja namreč velik prepad. V ta namen na MZP pripravljajo zakon o JPP, ki bo jasno definiral pristojnosti občine in države.
»Modeznizacija železnic je srce JPP«
Do 2012 Slovenske železnice načrtujejo reformo železniškega prevoza. Da bodo pri tem uspešni državo opozarjajo, da se mora prometna politika v prvi vrsti usmeriti na potnike; obstoječa usmeritev razvoja podpira namreč potencial železnic na segmentu tovornega prometa, pri tema pa zanemarja potnike.
Maja 2009 bo na železniški postaji v Ljubljani začelo delovati prvo varovano parkirišče za kolesa, na SŽ pa si prizadevajo tudi za nakup novih vlakov, s čimer bo potnikom na voljo prostor za prevoz koles, ki je trenutno mogoč le v času izven prometne konice.
»Agencija za JPP – rešitev za JPP?«
Obstoječa ureditev JPP v Sloveniji deli pristojnosti med različne akterje (SŽ, GZS, občine…), zaradi česar je delovanje sistema pogosto nesinhrono in neučinkovito. Učinkovitost JPP bi ipovečala ustanovitev gospodarske družbe v lasti države, ki bi na področju javnega potniškega prometa prevzela vlogo koordinatorja vseh pristojnih sektorjev. Delovanje agencije bi prevzelo MZP, v sodelovanju z ostalimi deležniki. Namen tovrstne »Agencije za JPP« je gradnja vezi med ponudniki in uporabniki, in sicer na podlagi raziskav o dejanskih potovalnih navad potnikov v JPP in smotrna distribucija finančnih sredstev.
»O dilemi : brezplačen vs. poceni JPP«
Brezplačen JPP je v prvi vrsti politična odločitev; njegov obstoj lahko zagotavljata država in občine s 100 % financiranjem storitev. Podatki pa kažejo, da brezplačen JPP ne povečuje deleža rabe javnih prevozov. Rešitev je torej cenejši in bolj dostopen JPP.
»Boljši JPP zahteva spremembo miselnosti«
Prebivalci Slovenije v svoje mobilnostne navade na vključujejo več JPP, saj ne razmišljajo o alternativah avtomobilskemu prevozu. Za oživitev JPP v Sloveniji je zato potrebno uresničiti dva cilja :
– izboljšati JPP za že obstoječe uporabnike ter
– potencialne nove uporabnike prepričati s kakovostjo ponudbe.
»MOL razmišlja tudi o restriktivni prometni politiki«
Uvedba enotne kartice je korak v smeri izboljšanja stanja JPP v Sloveniji. Sicer pa ima MOL do 2012 na voljo 2-3 mrd eur iz evropskih skladov, zato načrtujejo izvedbo razvojnih programov, tako mehkih kot tudi trdih ukrepov, ki bodo pripomogli h kakovostni nadgradnji JPP. MOL razmišlja tudi o restriktivni prometni politiki (odsotnost brezplačnega parkiranja, zaračunavanje taks za prihod v mesto). V Sloveniji je namreč potrebno razviti kulturo sprejemanja JPP, tudi z nepopularnimi ukrepi, v kolikor bo to potrebno.
Projekt sofinancirajo Veleposlaništvo Kraljevine Nizozemske, Predstavništvo Evropske komisije v Ljubljani in MOP.
