Med 1. in 5. julijem se na ljubljansko Fakulteto za družbene vede vrača Mednarodna poletna šola politične ekologije 2024, ki bo tudi v četrti izvedbi ponudila nova znanja za razumevanje družbenih in političnih razsežnosti podnebne krize in zelenega prehoda. Na petdnevni poletni šoli z naslovom »Pravični zeleni prehod: med javnim, zasebnim in skupnostnim« se bo zvrstilo 12 zanimivih predavanj in veliko spremljevalnih dogodkov za več kot 150 udeleženk in udeležencev iz Slovenije in tujine.
Javno vs. zasebno
Razogljičenje v obliki zelenega prehoda je proces v svetovnem obsegu, v katerem pa se kaže velika nevarnost poglabljanja neenakosti zaradi oblikovanja ukrepov po interesih skupin z večjo družbeno močjo. Pomembna ločnica, po kateri se oblikuje zeleni prehod, je odnos med javnim in zasebnim. Ta razlika je politični in ideološki mejnik, ki je dodatno veljavo pridobil z uveljavitvijo neoliberalne politike. V vsakdanjih razpravah se ta ločnica dojema kot nasprotje med trgom in državo, pri čemer pa dejanska družbena razmerja ostanejo prikrita.
To bo izhodišče Mednarodne poletne šole politične ekologije 2024 na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, ki bo odprla vprašanja, kot so: »Ali trenutni zeleni prehod prinaša javne ali zasebne koristi? Kdo plačuje za ukrepe? Ali ukrepi prinašajo večjo moč odločanja o lastnih življenjih ali prispevajo h koncentraciji odločanja v rokah peščice?« In na drugo stran kot možen odgovor na okoljsko krizo postavila alternativno prakso zelenega in pravičnega prehoda od spodaj, ki jo lahko opazujemo pri nastajajočih energetskih zadrugah, okoljskem sindikalizmu in novih oblikah solidarnosti, ki jih oblikujejo številna družbena gibanja.
Med teorijo in prakso
Mednarodna poletna šola politične ekologije, ki jo organizirata okoljski organizaciji Focus in Umanotera v sodelovanju s Fakulteto za družbene vede, Inštitutom za ekologijo, Eko-kolektivom in Časopisom za kritiko znanosti, je del aktivnosti za krepitev zmogljivosti za prehod v nizkoogljično družbo v visokošolskem izobraževanju znotraj projekta LIFE IP CARE4CLIMATE. V prvi vrsti je namenjena študentski skupnosti, vendar vsako leto privabi tudi raziskovalce, akademike, aktiviste in druge, ki jih zanimajo ekološka in družbena vprašanja. Njena dodana vrednost je interdisciplinarna zasnova, zaradi katere deluje kot most med družboslovnimi in okoljskimi znanji ter odgovarja na pomanjkanje umeščanja kompleksnih okoljskih vprašanj v širši družbeni, ekonomski in politični kontekst.
Boštjan Remic iz okoljske organizacije Focus, ki je ena izmed soorganizatorjev poletne šole, izpostavlja: “Zeleni prehod je postal ena od osrednjih tematik političnega boja, kar se je izkazalo tudi na nedavnih volitvah v Evropski parlament. A zeleni prehod v politični retoriki nastopa kot karikatura, v katero vsak vrisuje svoje parcialne interese. Letošnja poletna šola prinaša izjemno pomemben in aktualen premislek o zelenem prehodu skozi oči družboslovne znanosti oziroma kritične teorije.”
Kritično mišljenje o pravičnem zelenem prehodu bo v četrti izvedbi poletne šole politične ekologije spodbujalo 14 uglednih tujih in domačih raziskovalk in raziskovalcev ter praktikov. Iz pestrega programa trajnostno organiziranega dogodka organizatorji izpostavljajo naslednja predavanja:
Kaj je zeleni prehod, zakaj poteka tako počasi, kdo stoji za nasprotovanjem in kaj naj sploh storimo? – Gareth Dale, profesor politične ekonomije na Univerzi Brunel, ki preučuje gospodarsko rast in odrast, podnebno politiko in tehnološki fetišizem;
Pravični zeleni prehod in politika vrednosti s kmetijskega zornega kota – Maura Benegiamo, raziskovalka na področju ekonomske sociologije in agrarne sociologije na Univerzi v Pisi, avtorica knjige “La terra dentro il capitale”;
Zakaj bi morali združiti moči v boju za deprivatizacijo, dekolonizacijo in demokratizacijo energije? – Lavinia Steinfort, koordinatorka projektov pri Transnacionalnem inštitutu, kjer se ukvarja s (re)municipalizacijo javnih storitev in pravičnim prehodom k energetski demokraciji;
Od kvazi obilja do radikalnega obilja: teorija o ekosocialističnem prehodu z javno-skupnostnimi partnerstvi – Kai Heron, predavatelj politične ekologije na Univerzi Lancaster, direktor platforme za napredne javne politike “Abundance”, kjer razvija idejo javno-skupnostnega partnerstva;
Prehod onkraj planetarnega ekocida: transformativne politike in odziv skupnosti – Vishwas Satgar, predavatelj mednarodnih odnosov na Univerzi Witwaterstand v Južni Afriki, urednik serije knjig »Democratic marxism« in dolgoletni aktivist.
|
|
|
|
