Obresti ambicioznih podnebnih ukrepov: milijardne koristi, nova delovna mesta in boljše zdravje

Pred svetovnim dnevom podnebnega ukrepanja in ob zaključku slovenskega tedna za podnebje s konzorcijem Plan4Climate predstavljamo raziskavo, ki kaže, da ambiciozni ukrepi za energetski prehod ne prinašajo samo znižanja emisij, ampak tudi ekonomske koristi in neposredne koristi, kot so nova delovna mesta, izboljšanje zdravja in nižji stroški za gospodinjstva. Kvantitativna ocena za Slovenijo: do leta 2050 bi lahko poželi več kot 5 milijard evrov denarno ovrednotenih dodatnih koristi.

Podnebno ukrepanje se obrestuje

Teden za podnebje, ki ga v Sloveniji po Podnebnem zakonu obeležujemo tretji teden v oktobru, je pravi čas, da se namesto vprašanja, koliko stanejo ukrepi za energetski prehod, osredotočimo na bolj smiselno in nujno vprašanje: kako se nam bo pravočasno in smelo ukrepanje obrestovalo? Premišljeni in ambiciozno zastavljeni ukrepi namreč prinašajo veliko več kot le znižanje emisij, denimo z ukrepi za varčevanje z energijo oziroma bolj učinkovito rabo energije lahko vlade ljudem znižajo stroške energije, izboljšajo zdravje prebivalstva in okrepijo energetsko varnost Evrope.

Sveže poročilo Evropska podnebna dividenda: gospodarske koristi, delovna mesta, zdravje in nižji stroški energije (Europe’s climate dividend: Economic benefits, jobs, health and lower energy costs) s številkami ovrednoti koristi tovrstnih podnebnih ukrepov, ki v razpravah, osredotočenih na stroške prehoda v nizkoogljično družbo, pogosto manjkajo: nižji izdatki za energijo, nova delovna mesta, boljše zdravje, manj delovnih dni, izgubljenih zaradi bolezni, ter preprečena globalna podnebna škoda.

Koristi na ravni Evropske unije in Slovenije

Poročilo, ki je nastalo pod okriljem mreže Climate Action Network Europe (CAN Europe) in Plan4Climate – konzorcija 14 nevladnih organizacij iz 13 evropskih držav (med njimi Focus), kaže da bi se na ravni Evropske unije z ambicioznim pristopom za zmanjšanje rabe energije v naslednjih dveh desetletjih koristi več kot podvojile, in sicer z 826 milijard evrov vsako leto do 2030 na skoraj 2000 milijard evrov letno do leta 2050, kar ustreza približno 13 % BDP EU-27 v letu 2021. Kumulativno gledano so v omenjeni raziskavi denarno ovrednotene dodatne koristi za EU med letoma 2030 in 2050 ocenjene na skoraj 32 bilijonov evrov, medtem ko bi vsako leto preprečili skoraj 34.000 prezgodnjih smrti.

Pionirska raziskava evropskih nevladnih organizacij obravnava tudi koristi ambicioznih ukrepov specifično za Slovenijo in skozi številke o koristih ponuja drugačen pogled na energetski prehod – skozi vpliv na stroške gospodinjstev, zdravje, zaposlovanje in pozitivne vplive na gospodarstvo:

Ambiciozni podnebni ukrepi bi Sloveniji do leta 2030 prinesli 1,5 milijarde evrov koristi oziroma do leta 2050 kar 5,1 milijarde evrov (10 % BDP iz leta 2021).
Naložbe v ukrepe za varčevanje z energijo se neposredno odražajo v novih delovnih mestih, od gradnje in obnove stavb do vgradnje novih tehnologij za ogrevanje in mobilnost. Te naložbe bi lahko do leta 2030 v Sloveniji ustvarile več kot 45.000 delovnih mest in prinesle prihranke pri stroških energije v višini 619 evrov na osebo. Slednji bi se do leta 2050 povečali na več kot 2.200 evrov na osebo.
Z zmanjšanjem onesnaženosti zraka in izolacijo stanovanj bi lahko v Sloveniji do leta 2030 preprečili 66 prezgodnjih smrti na leto oziroma do leta 2050 kar 135 smrti na leto. Bolj izolirane stavbe in manjša izpostavljenost onesnaženem zraku se neposredno odražata v izboljšanju javnega zdravja, kar ponovno prinaša prihranke.

Priložnost za konkretne zaveze

Številke, ki ovrednotijo dragocene spremljajoče koristi ambicioznih podnebnih ukrepov, so za Slovenijo pomembne tudi v luči vse večjih stroškov naravnih nesreč. Poplave, suše, požari in vročinski valovi predstavljajo vse večje tveganje tudi za slovensko gospodarstvo. Po podatkih OECD je Slovenija po izgubah, povezanih s podnebnimi spremembami, na samem vrhu EU, saj so te dosegle skoraj 30 % BDP za leto 2024. Na ta podatek močno vplivajo poplave iz avgusta 2023, ki so povzročile škodo v višini 16 % letnega BDP, vendar so bile izgube že pred tem nad povprečjem EU (vir).

Luka Mofardin iz Focusa izpostavlja: “Podatki jasno kažejo, da podnebni ukrepi niso finančno breme, temveč ključna naložba v blaginjo, javno zdravje in delovna mesta. Energetski prehod mora zmanjševati družbene neenakosti in razbremeniti ljudi, ne pa služiti kovanju novih dobičkov. Z naložbami v zmanjšanje rabe energije bi lahko gospodinjstva v Sloveniji do leta 2030 prihranila 619 evrov na osebo, do leta 2050 pa bi se ti prihranki povzpeli na kar 2.223 evrov na osebo. Potrebujemo energetsko preobrazbo usmerjeno v ljudi, ne v kopičenje kapitala.”

V tem kontekstu je jasno, da bi moral biti teden za podnebje več kot zgolj priložnost za ozaveščanje javnosti, ki ima na sprejete politike zelo omejen vpliv. V Focusu odločevalce pozivajo h konkretnim zavezam na področju:

Pospešitve izvajanja NEPN in celovitih prenov stavb: javna sredstva je potrebno odločno usmeriti v obsežno energetsko prenovo stanovanjskega fonda, s prednostnim usmerjanjem pomoči ranljivim in energetsko revnim gospodinjstvom.
Pravičnega prehoda in dostojnih delovnih mest: ustvarjanje novih kvalitetnih zelenih delovnih mest mora potekati ob strogem spoštovanju delavskih pravic in zagotavljanju dostojnega plačila za delo. Namesto subvencioniranja fosilnih goriv ali privatnega kapitala morajo javna sredstva graditi močno javno infrastrukturo, trajnostno mobilnost in stabilna delovna mesta.
Zdravja in varnosti: čistejši zrak ter večja odpornost na naravne nesreče neposredno rešujejo življenja in razbremenjujejo javni zdravstveni sistem. Vsako odlašanje s podnebnimi ukrepi ali prepuščanje prehoda trgu pomeni, da bodo visoko ceno podnebnih škod znova plačali tisti, ki imajo že tako najmanj.