Avtorji: udeleženci projekta My Activist Revolution

Potovanje na tretjo konferenco projekta Moja aktivistična revolucija smo začeli v Ljubljani. Že v začetku smo imeli zamudnika, tako da smo mu karto pustili v Ljubljani. Pot s prvim vlakom je hitro minila, sledil je prestop v Beljaku. Na poti smo se bolje spoznavali in si čas krajšali s karticami z vprašanji, ki sta jih prinesla koordinatorja Lovro in Samanta. Sledila je večerja v Salzburgu, kjer nas je dohitel tudi naš zamudnik. Nato smo se s spalnim vlakom odpeljali do Bruslja. Večina je prvič izkusila noč v spalnem vlaku, izkušnja je bila zanimiva. Po zajtrku na vlaku smo končno pripeli v Bruselj.

Nastanili smo se v hotelu, nato pa smo si na hitro ogledali center mesta. Popoldne smo se dobili z udeleženci iz Poljske, Italije ter Avstrije ter otvorili vsebinski del srečanja z delavnicami zagovorništva. Proces zagovorništva je predstavila ga. Margarita iz organizacije WeWorld preko videoklica. Nato pa smo se skupaj pripravljali na predstavitev mladinskega manifesta v evropskem parlamentu. Razdelili smo se v 10 skupin, ki smo jih sestavljali predstavniki iz različnih držav, vsaka od skupin pa je predstavljala eno temo oziroma problematiko. Vsebine so med drugim pokrivale ekonomijo, izobraževanja, migracije, demokracijo, okoljevarstvo. Ko smo zaključili smo si privoščili zasluženo večerjo. Dan smo zaključili s samostojnim raziskovanjem mesta.

Ob prihodu pred Evropski parlament smo začutili duh Evropske unije ter skupnosti, ki jo ta organizacija predstavlja. Že pred parlamentom potekajo različne aktivnosti in kampanje, namenjene ozaveščanju o pomembnih temah. Na poti do dvorane smo se sprehodili mimo medijskih točk za obveščanje, videli, kako potekajo poročanja v živo, ter začutili, kako živahno okolje je Evropski parlament.

Predstavitve našega manifesta so se udeležili tudi evropski poslanci: Irena Joveva (Slovenija), Benedetta Scuderi (Italija), Hannes Heide (Avstrija), Łukasz Kohut (Poljska) in Sandro Ruotolo (Italija).

Naslovili smo deset tem: demokracija in človekove pravice, vojna in konflikti, varstvo okolja in pravice živali, podnebje in trajnost, duševno zdravje, izobraževanje, družbena omrežja in umetna inteligenca, ekonomija, družbena vprašanja, migracije. Slovenski udeleženci smo aktivno sodelovali pri oblikovanju zahtev na področjih duševnega zdravja, izobraževanja, migracij ter vojn in konfliktov, prispevali smo pa tudi k ostalim temam.

Pogovor s poslanci je bil interaktiven; odprli smo številna vprašanja ter predstavili svoja mnenja. Na področju duševnega zdravja smo izpostavili potrebo po večji dostopnosti sistema duševnega zdravstva za mlade na podeželju ter poudarili pomen izobraževanja o duševnem zdravju v šolskem sistemu. Na področju izobraževanja je bila ena ključnih zahtev modernizacija izobraževalnega sistema, predvsem z vključevanjem digitalnih orodij za učenje. Tema migracij je bila zelo obsežna; predlagali smo mehanizme za boljše vključevanje migrantov ter poudarili pomen tako socialne kot ekonomske integracije. Zadnji tematski sklop, ki smo ga predstavili člani slovenske skupine, je obravnaval kompleksno področje vojn in konfliktov. V manifestu smo izpostavili potrebo po vzpostavitvi enotnega mehanizma Evropske unije v primerih, ko ena država neutemeljeno napade drugo ali ko obstaja sum vpletenosti v huda kazniva dejanja, kot so genocid ali zločini proti človečnosti.

Ko smo poslancu Łukaszu Kohutu, članu odbora za mednarodne zadeve, zastavili vprašanje, zakaj Evropska unija ne ukrepa enotno glede dogajanja na Bližnjem vzhodu na enak način kot v primeru Ukrajine, je odgovoril, da trenutno med državami članicami ni zadostne enotnosti. Izpostavil je tudi strukturne izzive procesa odločanja, ki temelji na soglasju vseh članic, zaradi česar je učinkovito sprejemanje odločitev pogosto oteženo.

Po uradnem srečanju je imela slovenska skupina prijeten neformalni pogovor s poslanko Ireno Jovevo, ki je v svojem prepoznavnem in transparentnem slogu iskreno odgovarjala na naša vprašanja o temah, ki zadevajo tako celotno Evropsko unijo kot tudi Slovenijo. Joveva je izpostavila priložnosti in izzive, s katerimi se srečuje pri svojem delu, ter nam ponudila vpogled v to, kako je biti evropski poslanec v tako hitro spreminjajočem se času, kot je današnji. Dan se je zaključil še s hitrim ogledom parlamenta in razgleda iz 14. nadstropja.

V sredo smo obiskali Parlamentarium, kjer smo na interaktiven način poglobili razumevanje delovanja Evropskega parlamenta. Glede na to, da smo že prej aktivno razpravljali o različnih družbenih in političnih vprašanjih ter oblikovali lastne predloge, je bil obisk še posebej zanimiv, saj smo lahko vse to postavili v širši evropski kontekst. Razstave so jasno pokazale, kako se ideje in pobude mladih lahko povezujejo z dejanskimi procesi odločanja na ravni Evropske unije. Eden izmed udeležencev je ob koncu dejal: “Zdaj še bolj verjamem, da imajo tudi naše ideje prostor v takih institucijah.” Ta misel je dobro odražala splošen vtis skupine.

Po obisku smo se odpravili na sprehod po centru Bruslja. Mesto nas je navdušilo s svojo raznolikostjo, na vsakem koraku si lahko slišal različne jezike, videl različne kulture in začutil utrip evropske prestolnice. Sprehod je bil odlična priložnost, da smo dan nadaljevali bolj sproščeno, a še vedno v duhu povezovanja.

Zvečer smo se udeležili karaoke večera skupaj z udeleženci iz Italije, Poljske in Avstrije. To je bil eden izmed najbolj neformalnih, a hkrati najbolj povezovalnih trenutkov projekta. Skozi glasbo, smeh in skupno zabavo smo presegli jezikovne razlike in ustvarili občutek pripadnosti skupini.

Zadnji dan našega potovanja je bil nekaj res posebnega. Dan smo začeli v sončnem vremenu z vodenim ogledom mesta, kjer smo izvedeli veliko zanimivih in pomembnih zgodovinskih informacij ter si ogledali čudovit center Bruslja. Po ogledu smo se z našo skupino odpravili v prijetno italijansko restavracijo v centru mesta. Restavracija je bila zelo lepo urejena, še posebej nas je navdušila krušna peč, okrašena z mozaikom, ki je prostoru dajala poseben čar. Tam pa je prišel tudi prvi težji trenutek dneva – posloviti smo se morali od naše koordinatorice Viliane. Bilo nam je hudo, saj smo vedeli, da se bomo ponovno videli šele junija na Dunaju in da bo zelo težko, ko se bomo morali posloviti še od vseh ostalih. Po kosilu smo obiskali Evropski muzej, po ogledu pa se je cela skupina posedla v krog na travi, ob jezeru in med cvetočimi rožami. Vzdušje je bilo mirno in lepo, a kmalu je prišel še en težek trenutek – poslavljanje od ostalih udeležencev. Kasneje smo se Slovenci odpravili še v Atomium, ki je na nek način spominjal na Eifflov stolp in nas zelo navdušil. Ko smo se vrnili nazaj proti centru, smo želeli večerjati v neki italijanski restavraciji v centru mesta, vendar smo se po pomoti znašli v drugi, bolj domači italijanski restavraciji nekoliko izven centra. Ta “napaka” pa se je izkazala za čudovito odkritje – hrana je bila odlična, lastniki pa izjemno prijazni in gostoljubni. Tako je naša zadnja večerja postala res lepa in posebna izkušnja.

Zadnji dan nam je še posebej ostal v srcu, saj smo se kot skupina še bolj povezali. Tako je bila celotna izmenjava in pot kot celota polna lepih trenutkov, čustev in novih spominov, ki nam bodo za vedno ostali v srcu.