Na sramotilni steber tokrat postavljamo novinarko Vido Petrovčič zaradi neprimernega vodenja oddaje Omizje: Po Cancunu.

Gospa Vida Petrovčič je novinarka z zelo dolgo kilometrino, ki je z društvom Focus nekajkrat sodelovala tudi kot moderatorka, vendar pa je v oddaji Omizje: Po Cancunu, ki je potekala 15.12. 2010 ob 23:15 uri, očitno pozabila na novinarsko etiko in objektivnost, ključne elemente primerega vodenja razprave ter tudi na meje dobrega okusa.

Novinarka Vida Petrovčič je v omenjeni oddaji dopustila potek pogovora, kjer je bila glavna sestavina skakanje v besedo ter oviranje nastopajočih gostov pri izražanju svojih mnenj. Po oddaji je novinarka pojasnila, da  ona ne ve, kaj se utegne v oddaji zgoditi in da ni njena naloga, da prepreči npr. skakanje v besedo ali nenehno uzurpiranje govorniškega prostora. Tovrstnega pristopa si kot dobra novinarka ne bi smela privoščiti. V njenem interesu bi moralo biti, da gledalcem ponudi čim širši spekter videnja določene tematike in ne, da favorizira samo eno mnenje. Novinarka je s takšnim vodenjem razprave omogočila neenakopravno nastopanje enega od gostov in onemogočila nastop ostalih gostov.

Tema oddaje je bila podnebna konferenca v Cancunu. Čeprav je bilo pojasnjeno, da se v Cancunu niso pogovarjali o tem, ali podnebne teorije držijo ali ne, zato ker proces mednarodnih podnebnih pogajanj temelji na ugotovitvah znanstvenikov, da je premike v podnebnem sistemu, ki smo jim trenutno priča, zakrivil človek s svojimi izpusti, je novinarka dovolila, da se v večjem delu oddaje govori o tem, ali je CO2 vzrok za segrevanje ali ne. Pogovor v studiu je tako le delno sovpadal z najavljeno temo oddaje, novinarka pa se ni potrudila, da bi to pomanjkljivost odpravila. Izjemno neprimerno se nam zdi tudi to, da novinarka na debato ni bila dobro pripravljena in da so jo morali govorci nemalokrat popravljati v njenih izjavah.

Poleg tega je novinarka prispevke nastopajočih interpretirala popolnoma neobjektivno in brez kakršne koli podlage v povedanem. Potem ko je bilo s strani petih sogovorcev izraženo, da neko dejstvo drži, s strani enega sogovorca pa, da ne, je voditeljica oddaje zaključila, da to dejstvo ne drži. Da ne govorimo o nesprejemljivih ‘spodrsljajih’, kot npr. to, da ni bila seznanjena z dejstvom, da srečanje v Cancunu ni bilo znanstveno srečanje, to, da je direktorju vladne službe dejala, da on vodi neko službo, o kateri se ne ve, kaj dela in nadalje, ali to, da je prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj dobila Nobelovo nagrado za Neprijetno resnico (z Oskarjem nagrajeni film Al Gora).

Zaključimo lahko, da je bil cilj oddaje, ki jo je pripravila in vodila ga. Petrovčič, ustvariti zmedo v javnosti glede zelo resne teme. V društvu nimamo nič proti razpravi o podnebni znanosti, kjer obstaja še veliko nepojasnjenih povezav, ki bi jih bilo potrebno pojasniti, ampak ne na način, kjer se o razpravlja tako, da sme razpravljati tisti, ki se zna najglasneje dreti in zaničevati sogovornike.

Upamo, da bo oddaja Omizje, ki jo zelo cenimo, saj v slovenski medijski prostor prinaša kakovostne, inteligentne in verodostojne debate o raznovrstnih temah, ostala to kar je bila do pred predvajanjem zadnje oddaje in se ne bo spreobrnila v oddajo vrste "Kruha in iger", ki smo ji bili priča na zadnjem Omizju.

***

Na sramotilnem stebru želimo izpostaviti posameznike, podjetja, institucije ali organizacije, ki s svojim delovanjem na kakršen koli način škodujejo okolju. S tem ne želimo žaliti nikogar; želimo le spodbuditi k okolju in družbi bolj odgovornemu ravnanju!