V Italiji je v nedeljo in ponedeljek (12. in 13. junija), potekal referendum o prepovedi proizvodnje električne energije v jedrskih elektrarnah, kjer so državljani z veliko večino – preko 90 % – glasovali za prepoved. To je bil prvi referendum o jedrski energiji po uničujoči katastrofi v Fukushimi, rezultat referenduma pa izrazito v prid prepovedi. Italija je referendum o jedrski energiji imela že leta 1987, po nesreči v Černobilu, in tudi takrat so se Italijani odločili za opustitev rabe jedrske energije. Tako so leta 1990 ustavili proizvodnjo električne energije v jedrskih obratih, od takrat so brez jedrske energije na domačih tleh. Vendar je politika v zadnjih letih delovala v smeri ponovne vpeljave jedrske energije, zaradi česar je tudi naletela na takšen odpor pri državljanih, ki si želijo čistejšo in varnejšo prihodnost.

Konec maja so tudi v Nemčiji dosegli nepreklicni dogovor o zaprtju vseh jedrskih elektrarn do leta 2022. Nemčija bo svojih 17 jedrskih elektrarn ustavljala postopoma, v načrtu je, da jih bodo zamenjali z alternativnimi viri energije. Kljub temu da je tej odločitvi zagotovo botrovala nesreča v Fukushimi, pa predstavlja pozitivni primer, da so spremembe možne, če je le prisotna volja.

Tudi vlada v Švici, za njo pa tudi spodnji dom švicarskega parlamenta, sta se izrekla za odstop od jedrske energije. To pomeni, da obstoječih 5 jedrskih elektrarn po izteku njihovega delovanja ne bodo nadomestili z novimi.

25. maja je 8 držav (Avstrija, Latvija, Malta, Lihtenštajn, Grčija, Irska, Portugalska in Luksemburg),  na Dunaju vzpostavilo zavezništvo proti jedrski energiji. Podpisali so skupno deklaracijo, v kateri so zapisali, da jedrska energija ni trajnostna in primerna za reševanje podnebnih sprememb ter da bi jo bilo potrebno čim prej nadomestiti z obnovljivimi viri.

»Na omenjene odzive držav in njihovih državljanov lahko gledamo kot na odgovor na nesrečo v Fukushimi, saj so se ljudje ponovno začeli zavedati nevarnosti in tveganja, ki ga predstavlja jedrska energija« je povedal Tomislav Tkalec iz društva Focus. »Kljub temu da je proces pridobivanja električne energije v jedrskih elektrarnah dobro in strokovno voden, se vedno lahko zgodi kaj nepredvidljivega, na kar nismo bili pozorni oz. pripravljeni« dodaja Tkalec.

In kje se v tej zgodbi najde Slovenija? »Namesto, da bi sledili pot omenjenih držav, Slovenija rine z glavo skozi zid,« opozarja Tkalec. V novem osnutku predloga Nacionalnega energetskega programa (NEP) je predvideno podaljšano obratovanje nuklearne elektrarne Krško do leta 2043, kar pomeni podaljšanje njene življenjske dobe za dolgih 20 let. »To bo zaradi staranja in izrabe opreme prineslo nova tveganja, da o jedrskih odpadkih niti ne zgubljamo besed. Obenem osnutek predloga NEP v dveh scenarijih omenja gradnjo drugega bloka NEK, ki bi deloval še dolgo po zaprtju NEK1 in bi čas tveganja, da se zgodi kakšna nesreča, podaljšal še za dodatna desetletja,« meni Tkalec. »Ne pozabimo, da leži NEK na potresno ogroženem področju in da raje niti ne razmišljamo, kaj se lahko zgodi v primeru hujšega potresa,« še dodaja.

Društvo Focus v tem kontekstu poziva k razumnejši in trajnostni usmeritvi energetike pri nas. Le-ta vključuje opustitev načrtov za gradnjo drugega bloka nuklearke v Krškem, prav tako pa tudi čimprejšnjo zaustavitev delujoče nuklearne elektrarne Krško in ne podaljševanje njene življenjske dobe. V omenjenih državah so prepoznali tveganja, ki jih jedrska tehnologija prinaša. Smiselno bi bilo, da bi v podobni smeri nadaljevali tudi mi.
***
KONTAKT: Urška Žmauc, [email protected], tel.: 0590 71 326, GSM: 040 644 577
VEČ INFORMACIJ: Tomislav Tkalec, [email protected], tel.: 01 515 40 80

Opombe
[1] Focus, društvo za sonaraven razvoj, je samostojna, nevladna, nepolitična in nepridobitna okoljska organizacija, ki od 2003 deluje na področju podnebnih sprememb. Od leta 2009 ima status društva, ki deluje v javnem interesu, od 2008 pa izpolnjuje kriterije Standarda kakovosti za NVO. Društvo Focus osredotoča svoje delo na teme podnebje, energija, mobilnost ter globalna odgovornost in potrošnja. S svojim delom in zgledom želijo pokazati, da je lahko vsak od nas okoljsko in družbeno odgovoren.

Sporočilo za javnost v PDF obliki dobite tukaj.