“V zadnjih dveh letih smo opazovali EIB in EBRD, ki sta se zavezali k posojilu za polovico TEŠ 6, kako sta s tem projektom vedno bolj osramočeni. Kljub temu bankama ni uspelo najti pravne osnove za izstop iz projekta,” je povedala Lidija Živčič iz Focusa, društva za sonaraven razvoj. “S pismom želimo banki opozoriti, da je treba danes sprejeti ukrepe, ki bodo omogočili, da se v prihodnje izognejo financiraju tako kontroverznih projektov, kot je TEŠ 6.”

Podpisniki pisma navajajo glavne razloge, zaradi katerih si TEŠ 6 ni zaslužil posojil javnih bank EIB in EBRD:

  1. Slovenija se bo zdaj morala odločiti, ali cilja zmanjšanja emisij za 80 – 95 % do leta 2050 ne bo dosegla, ali pa bo TEŠ 6 ustavila pred predvidenim rokom.

  2. Alternative kurjenju lignita ali premoga v okviru projekta niso bile resno preučene. Z investiranjem tako velikega deleža javnih sredstev v novo termoelektrarno na lignit bosta razvoj energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije izrinjena.

  3. Vplivi kurjenja lignita na zdravje niso bili preučeni in tako je morala civilna družba ugotoviti, da bo TEŠ 6 (od leta 2016 naprej) povzročil med 33 in 48 smrti in ustvaril med 168 in 242 milijoni škode za nacionalno gospodarstvo na leto.

  4. Sumi korupcije, povezani s projektom, so bili javno znani že ko je EIB odobrila drugi del posojila in ko je EBRD potrdila posojilo v letu 2010. Še sedaj OLAF, Evropski urad za boj proti goljufijam, ni zaključil preiskave primera, kar lahko prinese dodatne probleme v projektu.

  5. Ko je EIB začela razmišljati o financiranju projekta, večina ljudi v Sloveniji s projektom sploh ni bila seznanjena. Neuspeh pri zagotavljanju primerne javne razprave se je izkazal za napako, ko je postal projekt sporen do te mere, da je bilo ogroženo njegovo nadaljevanje.

98 organizacij podpisnic pisma predsednikom EIB in EBRD predlaga vrsto ukrepov, ki jih morata banki nemudoma sprejeti, če se želita izogniti podobnim napakam v prihodnosti:

  • Zagotoviti morata, da nova energetska politika obeh bank (v obeh ravnokar poteka postopek revidiranja energetske politike) podpira financiranje energetske učinkovitosti in trajnostnih obnovljivih virov, preprečuje pa financiranje fosilnih goriv, še posebej premoga. S tem banki lahko prispevata h globalnemu zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov za 50 – 70 % do leta 2050 ter k evropskemu načrtu za dekarbonizacijo.

  • Alternative predlaganim projektom je treba bolj pozorno preučiti, namesto sprejemanja trditev zagovornikov projektov, da alternativ ni.

  • Zagotoviti morata, da se omogoči široka javna razprava o velikih projektih, ki imajo potencialno velike vplive, in sicer v fazi, ko so odprte še vse možnosti, ter vključevanje vseh pomembnih deležnikov. Najpomembnejše je, da morata banki resno prisluhniti vsem izpostavljenim skrbem.

  • V finančne pogodbe naj banki vključita klavzulo, ki pravi, da sredstva ne bodo sproščena v primeru poteka preiskav o prevari ali korupciji na nacionalni ali evropski ravni.

“EBRD se pripravlja na financiranje drugih premogovnih projektov v srednji in vzhodni Evropi, med katerimi najbolj izstopa projekt Kosovo C v bližini Prištine, in za katerega je EBRD nedavno izrazila interes,” izpostavlja Pippa Gallop iz CEE Bankwatch Network. “Kosovo C je šokantno podoben TEŠ 6 v tem, da bo Kosovu onemogočil prehod v gospodarstvo, ki bo energetsko učinkovito in osnovano na obnovljivih virih energije. EBRD se mora zbuditi in to spoznati še preden postane podpornik katastrofalnih energetskih projektov po vsem Balkanu.”

***

Pismo je dostopno tukaj.

VEČ INFORMACIJ:

Lidija Živčič, [email protected], tel.: 0590 71 326

Pippa Gallop, [email protected]