23. junija 2023 smo skupaj osmimi organizacijami Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport poslali odprto pismo, v katerem smo jih pozvali k organizaciji posveta deležnikov o stališču Slovenije do prihajajoče zakonodaje o odgovornosti podjetij za kršitve človekovih pravic in okoljskih standardov.

Z ministrstva so nas povabili na pogovor, ob tem pa dodali, da sestanka ne bodo organizirali. Ker menimo, da je ključnega pomena, da pri stališču o zakonodaji, ki naj bi ščitila človekove in delavske pravice ter okolje, sodelujejo vsi deležniki, bomo posvet deležnikov predvidoma organizirali sami. Prizadevali si bomo namreč, da bo Slovenija prispevala k EU zakonodaji, ki bo smiselna tudi za lokalni kontekst.

 Odprto pismo je bilo 24. junija objavljeno tudi v časniku Dnevnik. 

 

Spoštovani odločevalci in odločevalke,

če želimo zares zagotoviti spoštovanje človekovih pravic in okolja ter ukrepati na področju podnebnih sprememb pri nas in po svetu, je nujno, da svoj del odgovornosti prevzamejo tudi podjetja, ki nudijo svoje izdelke in storitve na trgu EU. To lahko dosežemo z zakonom na ravni EU, ki je v zadnjem krogu pogajanj. Združeni narodi so že pred desetletjem sprejeli Smernice za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu. Na nujnost tovrstne zakonodaje opozarjata tako visoki komisar OZN za človekove pravice kot tudi Agencija EU za temeljne pravice, in nekatere države Evropske unije so zakone, ki vključujejo tovrstna določila, že sprejele.

Evropska komisija je februarja 2022 predstavila predlog direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti (CSDDD). Zakonodaja bo naslovila ogromne vrzeli pri varovanju človekovih in delavskih pravic ter pravic okolja v okviru lokalnega in globalnega delovanja podjetij.

Veseli smo bili dosedanjega sodelovanja s slovenskimi odločevalci in odločevalkami, a je potrebna širša izmenjava. Decembra lani nam je bilo obljubljeno, da bo pristojno Ministrstvo RS za gospodarstvo, turizem in šport organiziralo skupen posvet z deležniki, in zdaj, ko so pogajanja tik pred koncem, je skrajni čas za to. Želimo odprto razpravo z ministrstvom in ostalimi deležniki, saj lahko le tako skupaj pripravimo vsebinsko ustrezno zakonodajo.

Stališča, ki jih bodo v naslednjih mesecih zastopale članice EU, bodo odločilna za to, ali bo nova zakonodaja resnično zaščitila okolje in spoštovanje človekovih pravic. Ključna vprašanja in stališča civilne družbe so jasna:

  1. Ali naj obveza za skrbni pregled obsega celotno vrednostno verigo podjetij (od surovin do proizvodnje, prodaje in odpadkov)? Nujno je, da so podjetja odgovorna za svoje vplive vzdolž celotne vrednostne verige, saj se najhujše kršitve pogosto dogajajo na dnu vrednostnih verig, kot na primer v rudnikih kobalta za izdelavo baterij. Nemška organizacija Save the Children je odkrila, da je v vrednostnih verigah kar 12 izmed 18 preverjenih podjetij prisotno otroško delo, pretežno na dnu vrednostnih verig.
  2. Ali naj obveza skrbnega pregleda velja le za največja podjetja? Ne. Velja naj za vsa podjetja, ne glede na velikost in sektor delovanja, saj so lahko tudi manjša podjetja vpletena v hude kršitve.
  3. Katere delavske in človekove pravice ter okoljski standardi naj bodo vključeni v skrbni pregled? Zakonodaja mora vključevati vse ključne mednarodne dokumente, ki ščitijo delavske in človekove pravice ter varovanje okolja. Evropski parlament je v svoje stališče že vključil vpliv na podnebne spremembe, izgubo biotske raznovrstnosti, onesnaževanje zraka, vode in tal ter druge pomembne vplive. 
  4. Kakšna naj bo odgovornost podjetij za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe? Vsa podjetja morajo imeti verodostojen načrt za uskladitev delovanja vzdolž celotne vrednostne verige s Pariškim sporazumom za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje. Nedavna raziskava je pokazala, da to obvezo podjetij podpira 83 % prebivalk in prebivalcev Slovenije.
  5. Kakšna naj bo vloga delavk in delavcev, lokalne skupnosti in drugih interesnih skupin pri skrbnem pregledu? Podjetja bi morala na vsakem koraku skrbnega pregleda sodelovati z deležniki, kot na primer zaposlenimi ter z lokalnimi skupnostmi, na katere vpliva delovanje podjetij, ter zagotoviti njihovo varnost. Poudarek bi moral biti zlasti na sodelovanju z ranljivimi posameznicami in posamezniki ter skupnostmi.
  6. Kaj mora zakonodaja zagotoviti žrtvam kršitev človekovih pravic in okoljskih standardov s strani podjetij? Zakonodaja mora žrtvam zagotoviti učinkovit dostop do pravnih sredstev. V primeru, da podjetje ne izpolnjuje svojih dolžnosti in pride do kršitev, mora direktiva zagotoviti, da lahko žrtve tožijo podjetje na sodišču. Evropski parlament je v svoje stališče vključil določila, ki bi žrtvam zagotovila lažji dostop do sodišč, medtem ko države članice v Svetu s svojimi predlogi puščajo žrtve kršitev na cedilu. Poznamo številne aktualne primere, kjer so žrtve zaradi pomanjkljive zakonodaje ostale brez zaščite in povračila škode. To se mora končati.

Spodaj podpisane organizacije civilne družbe že od začetka sledimo zakonodajnemu procesu ter sproti podajamo stališča in pozive odločevalcem, ki zastopajo Slovenijo. Slovenske odločevalce in odločevalke na Ministrstvu RS za gospodarstvo, turizem in šport pozivamo, da zagotovijo odprt dialog in transparentnost pri odločanju o tako pomembnih temah, ki zadevajo vse nas.

Veselimo se nadaljnje izmenjave.

S spoštovanjem,

 

Barbara Vodopivec, predsednica, Društvo Humanitas – center za globalno učenje in sodelovanje

Aleš Kranjc Kušlan, direktor, Ekvilib Inštitut

Živa Kavka Gobbo, predsednica, Focus društvo za sonaraven razvoj

Maruša Babnik, generalna sekretarka, Transparency International Slovenia

Gaja Brecelj, direktorica, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj

Tine Čokl, predsednik, Zadruga BUNA, z.o.o., 

Mojca Metelko, direktorica, Zavod Knof so.p.

Živa Lopatič, direktorica, Zavod za pravično trgovino 3MUHE 

Petra Peternel, predsednica, Združenje Center alternativne in avtonomne produkcije (CAAP), so. p.

 

Aktivnost je podprta s sredstvi Programa ACF v Sloveniji 2014–2021