Ob naraščanju cen energije se milijonom Evropejcev obeta mrzla zima – prisiljeni bodo v brezupno izbiro med ogrevanjem in nakupom hrane. Še posebej visoke cene plina, pa tudi visoke cene drugih energentov, bodo milijone ljudi prisilile v življenje v neprimerno ogrevanih prostorih, kar bo nedvomno imelo negativne posledice za njihovo zdravje in dostojanstvo. Nujna je razprava, kaj lahko naredimo, da to preprečimo, a nujno je tudi prevprašati energetski sistem, ki nas je pripeljal v takšno situacijo.

Postaja vse bolj očitno: fosilna goriva so nezanesljiva in draga! Ravno naša odvisnost od fosilnih goriv in energetskih podjetij, ki predvsem zasledujejo pot dobička, je eden od pomembnih razlogov, da ljudi prizadane energetska revščina.

Že zaradi epidemije Covid-19 so se pritiski na socialno ogrožena gospodinjstva povečali zaradi večje rabe energije doma. Skupaj s številnimi drugimi organizacijami smo v Focusu Vlado RS pozvali, da zajezi povečanje energetske revščine zaradi epidemije Covid-19. Sedaj je stanje še slabše.

Podobno kot v pozivu februarja tudi sedaj vidimo vsaj delno rešitev stisk za ljudi, ki jih pesti energetska revščina, v tem, da se prepove odklop od električne energije, ogrevanja in plina – ne samo prepoved odklopa, kot je trenutno določena v slovenski zakonodaji, temveč vsakršna prepoved odklopa. Drugi ključen ukrep je, da se najbolj ogroženim dodeli nujna finančna sredstva za plačilo povečanih stroškov za energijo. Poleg tega je lahko ukrep tudi to, da se odpiše dolgove gospodinjstev, ki so nastali v času visokih cen energije, še posebej, če je do dolga prišlo zaradi brezposelnosti odjemalca ali občutnega znižanja njegovih prihodkov v času epidemije Covid-19.

Ker je mogoče, da bodo cene energije v prihodnjih letih nestabilne, bodo morale vlade pripraviti vmesne rešitve, na primer znižanje davčnih stopenj in dodatnih dajatev za račune za energijo, ki lahko predstavljajo velik del cene energije. Španska vlada je npr. začasno znižala poseben davek na električno energijo s 5,1% na najnižjo stopnjo po zakonodaji EU – 0,5%.

Podobne ukrepe predlaga tudi Evropska komisija v svojem naboru ukrepov za soočanje z visokimi cenami energije.

Številni glasovi že hitijo trenutno krizo visokih cen energentov pripisovati evropski podnebni politiki in energetski tranziciji, vendar pa se je potrebno zavedati, da bi bili sedaj v bistveno boljši poziciji, če bi se podnebnega ukrepanja in energetske tranzicije lotili prej. Energetska kriza ne ogroža podnebnega ukrepanja, temveč dejansko krepi nujnost ukrepanja.

Dolgoročno prehod iz fosilnih goriv na zanesljivo in cenejšo obnovljivo energijo nikoli ni bil tako ključen, kot je sedaj. Naše vlade so v preteklosti sprejemale napačne odločitve – zanašale so se na fosilna goriva in odlagale prehod na obnovljivo energijo, energetsko učinkovitost in obnovo stavb so puščale ob strani. Zdaj je pravi trenutek za pospešeno ukrepanje, še posebej na področju učinkovite rabe energije: najbolj poceni je namreč tista energija, ki je ne (po)rabimo.

Negotov energetski sistem bomo popravili le tako, da bomo ljudi in planet postavili pred dobiček. Nimamo vseh odgovorov, vendar vemo, da skok cen energije nosi jasno sporočilo – trenutnemu nepravičnemu in umazanemu energetskemu sistemu se je treba čim prej odreči!

 

Projekt EmpowerMed je financiran v okviru programa Evropske unije za raziskovanje in inovacije Obzorje 2020 v skladu s pogodbo št. 847052. Za vsebino tega dokumenta so odgovorni izključno avtorji. Vsebina ne odraža nujno mnenja Evropske unije. Niti agencija CINEA niti Evropska unija nista odgovorni za kakršno koli uporabo informacij, ki jih vsebuje dokument.