Dolgo pričakovana raziskava EU je pokazala, da avtomobilski industriji pri testiranjih dejanskih emisij med vožnjo na cesti ne bi smeli gledati skozi prste. Prenosna merilna oprema, ki se uporablja za testiranje vozil v dejanskih voznih razmerah, vodi do kredibilnih rezultatov. Skupno raziskovalno središče Komisije (Joint Research Centre) je ugotovilo, da razlika med laboratorijskimi testi in testi na cesti v najslabšem primeru znaša kar 32 odstotkov. To gre prepisati dejstvu, da je raznolike razmere, do katerih prihaja med realno vožnjo na cesti, v laboratoriju težko ustvariti.

Leta 2016 so se države EU in Evropska komisija za zaprtimi vrati dogovorile, da lahko avtomobili med testirani na cesti oddajajo 50 odstotkov več emisij od zakonsko predpisanih vrednosti za NOx, saj naj bi bila prenosna merilna oprema, ki se uporablja pri tovrstnih testih, »nenatančna«.

Novi dokazi potrjujejo, da se prenosna merilna oprema ves čas izboljšuje, a so prišli nekoliko prepozno v zakonodajnem procesu, da bi lahko članice EU in evropski poslanci nove ugotovitve preučili, preden bi sprejeli odločitev o novih mejnih vrednostih NOx. Raziskava naj bi bila opravljena že pred meseci, a je prišlo do zamude zaradi zahtev avtomobilske industrije po dodatnih preizkusih, zato je bila objava raziskave prestavljena.

Jens Müller, vodja oddelka za kakovost zraka pri organizaciji Transport & Environment, katere član je tudi društvo Focus, pravi: »Zaradi lobiranja avtomobilske industrije je bila raziskava objavljena zadnji hip. Njeni rezultati jasno kažejo, da so preskusi dejanskih emisij med vožnjo natančni in da proizvajalci avtomobilov ne bi smeli dobiti ‘dovoljenja za onesnaževanje’. Zakonodajalci morajo zdaj to dovoljenje postopno preklicati.«

Čas za mobilnost brez emisij?

Zaradi podnebne krize postopne izboljšave konvencionalnih avtomobilov ne bodo zadostovale, zato je treba preskočiti na tehnologijo brez emisij. Evropska komisija je v okviru svoje nove okoljske politike napovedala Akcijski načrt za ničelne emisije in se zavezala k cilju mobilnosti brez emisij po letu 2025. Pri organizaciji T&E so dejali, da morajo evropski poslanci in države EU prenehati nepremišljeno spreminjati omejitve emisij in namesto tega določiti pravila, ko bodo zagotavljala naložbe evropske industrije v tehnologije prihodnosti.

Jens Müller pravi: »Zakonodaja EU o onesnaževanju zraka mora spodbujati mobilnost brez emisij, namesto da dopušča, da neprilagodljivi proizvajalci avtomobilov še naprej onesnažujejo. Naslednji standard Euro za onesnaževala zraka bi moral biti zadnji, preden dosežemo ničelne emisije. Urejati mora vsa škodljiva onesnaževala, kot so drobni delci in amonijak. Poleg tega morajo biti avtomobili čisti v celotni življenjski dobi, ne glede na to, ali gre za povsem nov avto v Nemčiji ali rabljenega na Poljskem ali v Romuniji.«

Odločitev držav članic in Evropske komisije iz leta 2016, da proizvajalcem avtomobilov dovolijo onesnaževati več kot dvakrat toliko, kot dopušča zakonodaja, je Evropsko sodišče razglasilo za nezakonito, saj v postopek odločanja ni bi vključen Evropski parlament.