DODATNO FINANCIRANJE TEŠ PREKO PLAČEVANJA STORITVE PRIMARNE REGULACIJE
Ljubljana, 2. februar 2018: Parlamentarni odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je potrdil vladni predlog spremembe 8. člena predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-1), ki spreminja 74. člen obstoječega Energetskega zakona. Na videz »nedolžna« sprememba razširja polje za plačevanje zagotavljanja sistemskih storitev, s čimer se omogoča dodatno stekanje denarja za delovanje TEŠ.
74. člen Energetskega zakona opredeljuje plačljive sistemske storitve, med katere trenutno trenutno uvršča sekundarno regulacijo s sekundarno rezervo, rezervo v višini največje proizvodne enote, zagon brez omrežnega napajanja in po potrebi regulacijo napetosti. Zagotavljanje primarne regulacije trenutno ni opredeljeno kot plačljiva sistemska storitev, temveč je zagotavljanje le-te obvezno za določene velike elektrarne v slovenskem elektroenergetskem sistemu, večino pa zagotavlja TEŠ.
Kot vlada pojasnjuje v obrazložitvi, sprememba 74. člena EZ-1 pomeni, da se bo v prihodnje plačevala tudi primarna regulacija. Glede na zadnje javne izjave ELES-a pa bi dodatna dajatev zaenkrat znašala približno 1,5 milijona evrov na leto, od česar bi TEŠ vsako leto pripadlo okoli 1 milijon evrov. Plačevanje tega bo padlo na pleča končnih uporabnikov električne energije v obliki zvišanja prispevka za omrežnino.
Argument pripravljavcev zakona, da je sprememba potrebna, ker primarna regulacija »ni zanesljiva in ustrezna glede na stabilnostne razmere v omrežju«, ne drži. Slovenski elektroenergetski sistem trenutno deluje dobro in ne obstaja potreba po dodatnem plačevanju storitev, ki se že sedaj zadovoljivo in brezplačno zagotavljajo. Energetika je v Sloveniji v državni lasti, zato ni potrebe, da državljani po novem še dodatno plačujejo državnim podjetjem za zagotavljanje storitev, ki jih le-ta trenutno zagotavljajo brezplačno.
Menimo, da je motiv predlagatelja sprememb v tem, da omogoči stekanje dodatnih sredstev državnim energetskim podjetjem, pri čemer z upravičenim razlogom predvidevamo, da bo večino teh prejel TEŠ.
Dr. Tomislav Tkalec, strokovni sodelavec Focusa, društva za sonaraven razvoj, izpostavlja:
Od javne obravnave sprememb EZ-1 je minilo 10 mesecev. Šele po 10 mesecih se je zakon znašel v Državnem zboru, kar pomeni, da spreminjanje zakona zaradi prenosa in uskladitve z EU direktivami, ni bila prioriteta. Predvidevamo, da se je v tem času iskalo načine, s kakšnim mehanizmom zagotoviti dodatna sredstva za delovanje TEŠ. Z vključitvijo primarne regulacije k plačljivim storitvam, so predlagatelji omogočili ravno to. Predlog 8. člena novele zakona lahko zato interpretiramo kot rešitev, ki so si jo podporniki TEŠ in vlada v času skoraj enega leta uspeli zamisliti. Glede na vztrajno iskanje dodatnih sredstev za TEŠ ima vlada očitno velik interes, da se ekonomsko nerentabilnemu TEŠ-u dodatno finančno pomaga.
Katja Huš, predstavnica Greenpeaca v Sloveniji, dodaja:
Javnost se je pred letom dni uprla subvenciji za TEŠ in takšna sprememba, ki »skozi zadnja vrata« omogoča stekanje denarja za delovanje TEŠ, je nesprejemljiva. Večina poslancev odbora za infrastrukturo je obrnila hrbet prebivalcem, zaradi česar bomo lahko znova nosili nosili breme zgrešene energetske politike.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona, s tem pa tudi uzakonitev dodatnih stroškov za končne uporabnike električne energije, bodo poslanci dokončno potrjevali na februarski plenarni seji.
Kontakt
dr. Tomislav Tkalec, Focus, društvo za sonaraven razvoj
[email protected], +386 1 515 40 80
Katja Huš, Greenpeace CEE v Sloveniji
[email protected], +386 40 981 621
