Ljubljana, 2. december 2016 – Izšla je publikacija z naslovom Pasti in priložnosti uporabe biomase za proizvodnjo energije. Publikacija naslavlja problem preveč ambicioznih načrtov uporabe biomase za doseganje ciljev na področju obnovljivih virov energije EU za leto 2030.
Biomasa že danes predstavlja pomemben obnovljiv vir energije. Države članice načrtujejo, da bodo s pomočjo biomase izpolnile več kot polovico cilja EU glede obnovljivih virov energije za leto 2020. Za trajnostne vire biomase poleg energetskega sektorja tekmujejo tudi druge gospodarske panoge, kot na primer papirna industrija, gradbeništvo in kemijska industrija. Porast v uporabi biomase za proizvodnjo energije, ki jo ustvarjajo politične usmeritve, ustvarja še dodaten pritisk na že tako visoko povpraševanje.
Vendar pa biomasa še zdaleč ni edini obnovljiv vir energije, in daleč od tega, da bi bil najbolj trajnosten. Med sežiganjem biomase namreč prihaja do izpustov toplogrednih plinov, hkrati pa je biomasa povezana z izpusti, ki izhajajo iz posrednih sprememb rabe zemljišč. Zaradi sejanja energetskih rastlin morajo posevki za hrano in krmo poiskati nadomestna zemljišča, in v kolikor pristanejo na zemljiščih z visoko sposobnostjo shranjevanja CO2, kot so šotišča in deževni gozdovi, pride do izpustov shranjenega CO2, hkrati pa je onemogočeno njegovo nadaljnje skladiščenje. Morda se ne bere kot velik problem, vendar bo zaradi posrednih sprememb rabe zemljišč med letoma 2011 in 2020 v atmosfero izpuščenih dodatnih 313–646 milijonov ton ekvivalenta CO2. To je približno toliko, kot da bi na evropske ceste do leta 2020 dodali med 14 in 29 milijonov avtomobilov. To se pa ne sliši več tako malo, kajne?
A da ne bo pomote – trajnostno pridobljena biomasa, ki ustreza strogim trajnostnim kriterijem, je lahko del energetske mešanice držav. Potrebno je prepovedati uporabo biomase, ki izhaja iz zemljišč z visoko stopnjo biotske raznovrstnosti ali visokimi zalogami ogljika. Med žetvijo ali sečnjo posevkov za namene proizvajanja energije morajo biti zemlja, voda in biotska raznovrstnost zaščitene. Uporaba biomase za energijo ne sme nadomestiti drugih uporab biomase, predvsem pa jo je potrebno uporabljati v najbolj učinkovitih tehnologijah z večjimi izkoristki. Trajnostni kriteriji morajo vključevati tudi družbene kriterije, ko so spoštovanje pravice do posesti, svoboda predhodnega in informiranega soglasja prizadetih skupnosti, varnost preskrbe s hrano ter človekove in delavske pravice.
Vloga biomase pri doseganju podnebno energetskih ciljev mora biti zaradi omejenosti njenih zalog prav tako omejena. Zaradi že tako prenizko zastavljenih ciljev na področju obnovljivih virov energije je še toliko pomembneje, da so naložbe v obnovljive vire energije usmerjene k tistim virom, ki dokazano zagotavljajo znižanje emisij toplogrednih plinov. Pa ne samo to – potrebne so tudi naložbe v transformacijo energetskega sistema, razvoj omrežja, upravljanje povpraševanja in decentralizacijo energetike. V ospredje pa je še posebej potrebno postaviti učinkovito rabo energije, ki prav tako vpliva na zmanjšanje porabe biomase za energetske potrebe.
Dodatno gradivo:
Pitfalls and potentials: the role of bioenergy in the EU climate and energy policy post 2020.
How much sustainable biomass does Europe have in 2030?
Europe keeps burning more palm oil in its diesel cars and trucks.
Draft 2030 biofuels proposal: a brief impact assessment.
Dodatne informacije:
Katjuša Šavc, [email protected], 051 358 577
Focus, društvo za sonaraven razvoj
