Na izrednem zasedanju Evropskega sveta 24. in 25. maja bodo evropski voditelji razpravljali o evropski podnebni zakonodaji, ki je potrebna za dosego novega EU podnebnega cilja do leta 2030 – znižanje emisij toplogrednih plinov za 55 % (glede na leto 1990). Ob tej priložnosti smo v mreži Plan B za Slovenijo pripravili pismo predsedniku vlade, v katerem smo predstavili naš pogled na odprta vprašanja v zvezi z revizijo evropske podnebne zakonodaje.

Pred kratkim objavljeno poročilo o stanju podnebja s strani programa Copernicus kaže, da je bilo leto 2020 najbolj vroče leto v Evropi, hkrati pa je bila pretekla zima tudi najbolj topla do sedaj s temperaturami, ki so segale kar 3,4 °C nad povprečje zadnjih let [1]. To je še eno od jasnih opozoril, da smo priča hitrim spremembam podnebja. Kljub ambicioznejšim zavezam EU in drugih držav poročilo Emissions Gap Report [2], ki ga pripravljajo Združeni narodi, ugotavlja, da trenutne zaveze držav še vedno vodijo k dvigu temperature za 2,5 °C glede na predindustrijsko dobo, kar bistveno odstopa od ciljev Pariškega sporazuma. Kot v študiji ugotavlja Swiss Re [3], bo takšen dvig temperature do leta 2050 vodil k izgubi 14 % svetovnega BDP.

Pri naslavljanju podnebne krize mora EU prevzeti vodilno vlogo. Od uspeha oziroma neuspeha evropske podnebne in energetske zakonodaje do leta 2030 bo odvisno, kako trajnostno bo EU premagala pandemijo Covid-19 in tako pospešila preobrazbo vseh gospodarskih sektorjev na poti k podnebni nevtralnosti. Vsakršna zamuda pri pogajanjih bo povzročila nadaljnje odlašanje sprejemanja nujno potrebnih ukrepov, kar bo vodilo do višanja skupnih stroškov z računa neukrepanja ter večanja bremena prihodnjih generacij.

V mreži Plan B za Slovenijo smo predsednika vlade pozvali, da:

  • Zagotovi, da prihajajoči zakonodajni paket (Fit for 55) preseže dogovorjen neto cilj 55 % zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030.
  • Se zavzame za okrepljeno arhitekturo podnebne politike EU in njenega upravljanja.
  • Upošteva, da mora biti 100 % prihodkov iz podnebne politike EU namenjenih podnebnim ukrepom.

Celotno pismo je dostopno tukaj.

[1] Copernicus (2021). 2020 European State of the Climate Report. https://climate.copernicus.eu/european-state-of-the-climate

[2] UNEP (2021): 2020 Emissions Gap Report.
https://www.unep.org/emissions-gap-report-2020

[3]  Swiss Re Institute (2021). The economics of climate change. https://www.swissre.com/institute/research/topics-and-risk-dialogues/climate-and-natural-catastrophe-risk/expertise-publication-economics-of-climate-change.html