Želimo si, da bi razprava o jedrski energiji in NEK2 v Sloveniji temeljila na osnovi številk, dejstev in referenc ter upoštevala tudi realne stroške postavitve NEK2. V prispevek k tovrstni demokratični razpravi, z dovoljenjem avtorja, objavljamo spodnji prispevek in vabimo k branju.
Poceni sanje, draga resničnost
Zakaj je jedrska industrija v zatonu in kakšni bi bili realni stroški postavitve NEK2?
avtor: Zoran Kus, geograf, sociolog, strokovnjak za podnebno krizo
V krču svetovnega zatona izgradnje novih jedrskih elektrarn poskuša jedrski lobi s svojimi političnimi in medijskimi zavezniki na vse načine predstaviti to tehnologijo kot edino primerno in nepogrešljivo rešitev za spopad s podnebno krizo in za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. To sliko je ob obisku Slovenije pred meseci predstavil tudi ameriški minister za energetiko Rick Perry z izjavo: »Vsi se zavzemamo za izboljšanje podnebja, pri tem bodo ključno vlogo odigrale jedrske elektrarne. Westinghouse izdeluje najboljše reaktorje na svetu. Slovenija je odličen trg za takšen tip tehnologije…«. Ta izjava ne temeljni na strokovnih analizah in realnih podatkih.
Približno 75 % vseh toplogrednih plinov na svetu namreč nastane v sektorjih, ki nimajo nobene povezave s proizvodnjo elektrike. Zato bi bil morebitni prispevek energije iz jedrskih elektrarn k reševanju svetovne podnebne krize absolutno premajhen in časovno bistveno prepozen. Največje korake za reševanje podnebne krize ter radikalne spremembe glede trajnostne, obnovljive in učinkovite rabe energije ter zmanjšanja končne rabe energije je namreč potrebno narediti najkasneje v naslednjih desetih do dvajsetih letih.
Več v spodaj pripetem članku, ki je bil v skrajšani in lektorirani verziji objavljen v Mladini, 18.10.2019 (priponka)
