Podjetja s sedežem v EU za kršitve človekovih pravic ali uničevanje okolja ter izpuste toplogrednih plinov vzdolž svoje vrednostne verige pogosto ne odgovarjajo. Razlogi so različni; včasih niti ne poznajo svojih dobaviteljev, pogosto je sledljivost po celotni vrednostni verigi slaba, navsezadnje pa jih k temu tudi nič ne zavezuje. Zločini proti lokalnemu prebivalstvu, uničenje pitne vode ali nehumane razmere delavcev na drugem koncu sveta pogosto žal ostanejo nekaznovane, žrtve pa bijejo trnovo pot, da dosežejo pravico – eden takih primerov je več desetletni proces proti podjetju Shell, ki je krivec za uničenje delte Nigra. Nova Direktiva EU o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti ima moč to spremeniti in popraviti. Evropski parlament in državljani zahtevajo ostre kazni za kršitve in močno zakonodajo za odgovornost podjetij za njihovo poslovanje vzdolž celotnih vrednostnih verig, v postopku sprejemanja EU direktive pa se zaradi različnih lobijev zatika pri ambicioznosti besedila.
Eric Dooh, Goi community – plaintiff in court case against Shell

Tudi v Sloveniji je taka zakonodaja potrebna, saj tudi slovenska podjetja sodelujejo s poslovnimi partnerji po celem svetu, kjer so človekove pravice ali okolje lahko veliko manj zaščitene, hkrati se pa kršitve dogajajo tudi v Sloveniji. Znani so primeri delavcev migrantov, ki v Slovenijo pridejo preko agencij, ki jih vežejo v dolg več tisoč evrov. To vodi v ‘de facto’ prisilno delo, ki pa pod slovensko zakonodajo ni priznano kot tako.

V Focusu, ki skupaj s Pravično trgovino Slovenija v Sloveniji že več let opozarjamo na nujnost sprejema tovrstne zakonodaje, smo 30. marca 2023 v Hiši Evropske unije organizirali okroglo mizo na temo nove Direktive EU o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti. 

Zdaj imamo v Sloveniji priložnost, da pri oblikovanju zakonodaje sodelujemo in zagotovimo smiselno in ambiciozno vsebino, ki bo resnično izboljšala pogoje dela in varovanje okolja v globalnih vrednostnih verigah. Na okrogli mizi so udeleženci predstavili predlog direktive EU, nemški zakon na področju dolžne skrbnosti, ki je stopil v veljavo letos, in njegov vpliv na slovenski trg. Predstavili so tudi razloge za nujnost sprejema takega zakona v Sloveniji, pa tudi konkretne primere kršitev pravic delavcev v Sloveniji in stališča Vlade RS glede omenjene zakonodaje.

Elena Lunder, strokovnjakinja za človekove pravice v Focusu, je uvodoma predstavila analizo o izvajanju smernic OZN o skrbnem pregledu podjetij na področju človekovih pravic vzdolž celotne vrednostne verige, h katerim se je zavezalo tudi 22 slovenskih podjetij. Raziskava je pokazala, da podjetja sploh niso prepoznala človekovih pravic ali okoljskih vplivov v vrednostni verigi.

V analizo je bilo vključenih 11 podjetij, s skupno skoraj 35.000 zaposlenih in s podružnicami v 10 državah, ki so se zavezala k poročanju do leta 2022. Nobeno od podjetij ni poročalo o celovitem skrbnem pregledu, 7 od 11 niti deloma, 10 od 11 ni poročalo o oceni tveganj, 10 od 11 ni poročalo o vključevanju deležnikov v proces ocenjevanja vplivov na človekove pravice. Ta raziskava je še en pokazatelj, da prostovoljne zaveze ne delujejo.

Mag. Dejan Židan, državni sekretar, pristojen za notranji trg, šport in lesarstvo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport je kot sodelujoči v EU pogajanjih pojasnil, da je bil prvotni predlog Evropske komisije bolj ambiciozen, kot je stališče Evropskega Sveta, ki je zaradi pritiska nekaterih držav članic EU dovolil nekatere odpustke, npr. izključitev finančnega sektorja. Mag. Židan meni, da to sicer ni prav, a da obstaja veliko upanja, da bo Evropski parlament maja letos pripravil bolj ambiciozen predlog.
Jill McArdle, vodja kampanj za korporativno odgovornost v mreži Friends of the Earth Europe je poudarila: “Evropski parlament mora nujno sprejeti stališče, s katerim zahteva vključitev vplivov podjetij na podnebne spremembe in druge vplive na okolje v zakonodajo. Evropska komisija je podnebne spremembe zaenkrat umestila zgolj v en, še to ločen, člen direktive. Zakonodaja mora biti najmanj v skladu s Pariškim sporazumom. V jeseni se bodo vse tri EU institucije pogajale. Tu pa imajo države članice priložnost, da podprejo vključitev podnebnih sprememb v obseg skrbnega pregleda podjetij.”

Nemški strokovnjak za podjetniško pravo dr. Rouven Schwab iz pravne pisarne Rechtsanwalt / Partner, Andersen GmbH Rechtsberatung Steuerberatung je kot enega pozitivnih stranskih učinkov nacionalne zakonodaje v Nemčiji izpostavil izvajanje skrbnega pregleda tudi v občinah in državnih institucijah, ki po zakonu niso zavezane k temu, kar lahko doprinese k širšemu spoštovanju okolja in človekovih pravic.Goran Lukić, vodja Delavska svetovalnice je predstavil primere kršitev delavskih pravic v Sloveniji. Izrazil je zadovoljstvo, da bo razprava glede omenjene zakonodaje sploh prišla v Slovenijo, ki ima med drugim težave tudi s slamnatimi podjetji, kar otežuje sledljivost. Izpostavil je, da je pomembno, da vsi deležniki vzamemo zakon resno. “Absolutno resno je treba jemati ta postopek in se kot civilna družba bolj vključevati, kar nam je pogosto izziv. EU zadeve so ljudem včasih predaleč, a praksa nam kaže, da je EU tukaj in izkoriščanje tudi,” je zaključil.

Elena Lunder: “Prostovoljne zaveze niso dovolj. Potrebujemo učinkovito zakonodajo, ki vodi do sprememb v poslovnih praksah podjetij, in zagotovi dostop do pravice za žrtve kršitev človekovih pravic in okoljskih standardov.”

Več informacij:

Analiza o izvajanju smernic OZN o skrbnem pregledu podjetij na področju človekovih pravic vzdolž celotne vrednostne verige: https://focus.si/wp-content/uploads/2023/03/Analiza-NAN-SI-final.pdf

Stališče slovenskih nevladnih organizacij: https://focus.si/stalisce-zagotovitev-ucinkovite-direktive-o-skrbnem-pregledu-v-podjetjih-glede-trajnostnosti/

 

                             Projekt Our Food. Our future sofinancirata Evropska komisija in Ministrstvo RS za evropske in zunanje zadeve. Vsebina je izključna odgovornost avtorjev in partnerjev projekta in ne odraža nujno stališč Evropske komisije.